J, j, enajsta črka slovenske abecede.

1. V filateliji nima pomembnega mesta razen, da se pojavlja kot okrajšava za kitajsko denarno enoto juan ali za japonski jen.
2. Je mednarodna avtomobilska oznaka za Japonsko.
3. Oznaka za mersko enoto dela ali energije "joule".
4. Kemični simbol za jod.
5. V slovenščini z velikim J označujemo jug, sicer pa uporabljamo iz angleščine vzeto mednarodno oznako S.

JAFFA, nekdaj važno levantinsko pristanišče v Izraelu blizu Tel Aviva. V njem sta imeli poštne urade ruska (v Levantu 13) in nemška (v Levantu 5) pošta. S pretiskom Jaffa pa so se pojavile znamke v letih 1908 in 1909, ki pa so imele privatni ali lokalni pomen.

JAIPUR, mesto in država v nekdanji Rajputaniji, ki je sedaj sestavni del Rajastana. V letih med 1904 in 1950 so v skladu z britanskim dogovorom izdajali svoje znamke, ki so veljale po celi britanski Indiji.

JALUIT, otok v Maršalovem otočju na katerem je v času Nemške kolonije delovala pošta, ki je uporabljala nemške znamke in se je le po žigu ločilo, da so pošiljke iz tega otoka.

JAMAJKA, otok v Karibskem morju, južno od Kube. Prvotno kronska kolonija Velike Britanije, za katero so pričeli izdajati znamke leta 1860, pred tem pa so uporabljali žige A01, A27 in A78 na angleških znamkah. Neodvisna država je postala leta 1962, njena površina je 10.991 km² in ima 2,5 mln prebivalcev.

JANINA, ºIoannina.

JAPONSKA, otoško cesarstvo v vzhodni Aziji med Tihim oceanom in Japonskim morjem, ki ga sestavljajo štirje veliki otoki in preko 3.900 manjših ima površino 377.801 km² in 124,8 mln prebivalcev. Znamke so pričeli izdajati 1871. leta.

JAPONSKI PAPIR, je posebna vrsta papirja, ki so jo izdelovali že pred pojavom celuloze. Papir je bil tanek in mehak toda krhek, zato je prva izdaja japonskih znamk, ki je bila tiskana na njem, zelo občutljiva. Danes z enakim imenom poimenujejo tanek in čvrst papir, včasih obarvan z rahlo marmornato strukturo, na katerem tiskajo knjige in tudi znamke, posebno bloke.

JARRETIÈRE, fra; podveza. Podvezico srečamo kot vodni znak na znamkah Velike Britanije v letih med 1856 in 1873.

JASDAN, mestece v današnji državi Gujerat v Indiji, ki je leta 1942 izdalo svojo prvo in poslednjo znamko.

JAUNE, fra; rumeno.

JAVA, tretji največji otok  v Indoneziji, ki je prišel v filatelijo leta 1908, ko se je ime otoka kot pretisk pojavilo na znamkah Nizozemske Indije. Zanimivo je, da so pretisk uporabili zato, da bi ugotovili kolika je potrošnja znamk na Javi in kolika na drugih otokih, ki so uporabljali enake znamke s pretiskom "Buitten Bezit.".

JEEND, ºJHIND.

JEKATERINODARSKE IZDAJE, izdaje znamk, ki jih je izdajala pokrajinska vlada za Kubansko področje med leti 1918 in 1920, kot pomožne izdaje, ki so nadomestile pomanjkanje znamk z inflacijskimi vrednostmi, v času vojnih operacij belogardističnih enot v južnih predelih Rusije.

JEKATERINOSLAVSKI PRETISKI, pretiski simbola neodvisne Ukrajine na znamkah carske Rusije, ki so bili odtisnjeni na znamkah za uporabo na Jekaterinoslavskem poštnem področju.

JEMEN, ºArabija.

1. Republika v jogozahodnem delu Arabskega polotoka, ki je nastala leta 1990 z združitvijo Ljudske republike Južni Jemen in Arabske republike Jemen, poznane tudi kot Severni Jemen. Površina države je 528.000 km² in ima 13,9 mln prebivalcev.

2. Kraljevina Jemen, ki je postala samostojna leta 1918, je pričela izdajati svoje znamke 1926. leta, dočim je pred tem, od leta 1918, uporabljala le žige kot potrdilo o plačani poštnini. Pred letom 1917 pa so se na tem področju uporabljale turške znamke.

3. Postopno združevanje v Južnoarabsko federacijo se je pričelo že leta 1959, z združitvijo z Adenom in izganjanjem kolonialnih oblasti. Kasneje so za svoje potrebe  izdali 1963. leta tudi prve znamke, leta 1970 pa so z novo ustavo spremenili ime v Demokratično ljudsko republiko Jemen.

4. Leta 1962 je bila ustanovljena Jemenska Arabska republika, kot nadaljevanje dela kraljevine, ki je svoje prve znamke izdala 1972. leta in zadnje 1990 leta, pred združitvijo v Republiko Jemen.

JERSEY, največji otok v skupini ºKanalskih otokov pred francosko obalo, ki pripadajo Veliki Britaniji. Za otok so prve znamke izdali Nemci leta 1941, dočim se za prve znamke v filatelistični literaturi Velike Britanije smatrajo izdaje leta 1948. Od leta 1958 pa izdajajo znamke redno kot lokalne izdaje, ki se lahko kupijo samo na otoku, čeprav veljajo za celo poštno upravo Veliko Britanijo.

JERUZALEM, mesto v Palestini in glavno mesto Izraela. Pred letom 1914 se je v filateliji pojavljal po delovanju različnih poštnih uradov. Tako je tam deloval urad nemške državne pošte (žig JERUZALEM), italijanski poštni urad za katerega je bila celo izdana serija znamk s pretiskom GERUSALEMME (1909) in ruska državna pošta od 1863 leta, pred tem pa  "Rusko društvo za parno plovbo in trgovino". Leta 1948 je v njem delovala francoska konzularna pošta, ki je uporabljala znamke GRATIS, na katerih je bil pretisk JERUSALEM z oznako nominale, GRATIS pa je bil prečrtan. Med obema svetovnima vojnama je Jeruzalem najprej doživel anglo-egipčansko okupacijo med leti 1918 in 1922, ko so se uporabljale znake z označbo E.E.F., kar je pomenijo Egyptian Ekspeditionary Force. Uporabljale so se istočasno tudi na okupiranem ozemlju Libanona, Cilicije, Sirije in Transjordanije. Po letu 1922, ko je Palestina britansko mandatno področje, se uporabljajo znamke z imenom "Palestina" vse do končanja II. svetovne vojne.

JHIND, indijska država v Pandžabu, jugovzhodno od Patiale. Svoje znake so izdajali med leti 1874 in 1888, toda že od leta 1885 se uporabljajo tudi znamke britanske Indije s pretiski; "Jhind State", "Jeend State", "Jind" in "Jind State". Po letu 1943 se uporabljajo znamke britanske Indije brez pretiskov do samostojnosti Indije.

JHALWAR, indijska državica v Rajpuraniji, severno od Bhopala, ki je danes del Rajahstana. Leta 1887 so izdali dve znamki, ki sta veljali do leta 1900.

JIND, ºJhind.

JOHORE, državica nekdanje Malajske federacije, ki je danes del Malaysije, leži severno od Singapura in južno od Pehanga. Posebne znamke dobi Johore kot britanski protektorat leta 1876 s pretiskom na znamkah Malake. Od 1892. leta imajo znamke svojstven značaj s sliko sultana, od 1949. leta pa imajo označeno politično ureditev z napisoma MALAYA kot federacija in JOHORE kot država. Tudi kasnejša Malaysija uporablja isti način.

JONES PAPIR, trgovsko ime za posebno vrsto kredastega papirja, na katerem so se v letih 1924 in 1925 tiskale znamke Nove Zelandije.

JONSKI OTOKI, skupina sedmih otokov ob zahodni obali Grčije, ki je bila v svoji zgodovini tudi kot "Zedinjene Države Jonskih otokov¨", pod angleškim protektoratom, z letom 1864 pa so jih priključili Grčiji. V grško-italijanski vojni leta 1923 so Krf okupirali Italijani, a ne za dolgo, toda na Jonske otoke so se vrnili med leti 1941 in 1943, ko jih do konca II. svetovne vojne okupirajo še Nemci. Kot anglaški protektorat imajo tri znamke z napisom Ionikon kratos. Pod italijansko oblastjo so uporabljali pretiskane znamke z napisom "Corfù". Nemške okupacijske izdaje pa so izvedene na italijanskih znamkah.

JORDANIJA, kraljevina na severozahodnem delu Arabskega polotoka, ki meri 97.740 km² in ima 4,2 mln prebivalcev. Britansko okupacijo je doživela leta 1918 pod imenom ºTransjordanija. Leta 1920 je dobila tudi svoje prve znamke, izvedene na znamkah E.E.F. s pretiskom v arabščini, ki pomeni "Vzhodno od Jordana" (reke). Leta 1923 dežela dobi avtonomijo, a že 1924. leta postane kraljevina pod skrbništvom Britanije. Na znamkah se to odraža po mnogih pretiskih. Jordanija je dosegla svojo popolno neodvisnost leta 1946, a že 1949. leta se proglasi za Hašemitsko kraljevino.

JORNAES, JOURNAL TAX STAMPS, JOURNAUX, por, ang, fra; časopisi, časopisne znamke. Beseda Jornaes se pojavlja na časopisnih znamkah Brazilije in Portugalske ter njenih kolonij. Izraz s katerim se označujejo časopisne znamke, ki potrjujejo plačano poštnino te kategorije. Beseda se pojavlja na francoskih časopisnih znamkah, ki so v osnovi davčna dajatev, toda prizna se jim popolna poštna storitev, ker je bila cena povišana za dva centa, kar je vključevalo tudi poštnino. Na časopisnih znamkah Belgije se je k temu (tretjemu) napisu, vzporedno pojavil napis "Dagbladen".

JUAN FERNANDEZ, čilska skupina otokov v Tihem oceanu, ki je od obale oddaljena približno 600 km, se imenuje po Špancu, ki jo je odkril leta 1572. Čile je leta 1910 izdal posebne znamke z novimi nominalami in s pretiskom na obstoječih, s tekstom: "Islas de Juan Fernandes".

JUBA, reka v vzhodni Afriki, ki teče skozi zahodni del  bivše italijanske kolonije Somalije in se južno izteka v Indijski ocean. Ime se na znamkah pojavlja v obliki "Giuba" in v pretisku "Oltre Giuba", kar je bilo ime pokrajine, ki se razteza zahodno od reke pa vse do meje takratne britanske kolonije Kenije.

JUBILEE LINE, z izrazom se v angleški filatelistični literaturi imenuje tanjša ali debelejša črta na robovih pole znamk. Te linije so se prvič pojavile leta 1887 na tako imenovani jubilejni izdaji. S temi črtami so obrobljeni vložki klišeja ali plošče, da bi se preprečilo poškodovanje robov zaradi delovanja valja in zamazovanje robov z nepotrebnim nalaganjem barve.

JUDENPOST, ime pod katerim sta znani dve izdaji lokalnih poštnih znamk iz leta 1944, za geto v Lodzu. Na teh znamkah je bil napis "Judenpost Litzman-stadt Getto", ki pomeni židovsko pošto v metu Lotz.

JUEGOS OLIMPICOS, špa; Olimpijske igre. Napis se pojavlja na znamkah Kostarike.

JUGOSLAVIJA, država na Balkanu, ki je nastala koncem I. svetovne vojne na ozemljih kraljevine Srbije in kraljevine Črne Gore ter razpadlega Avstro-Ogrskega in Turškega cesarstva. Leta 1918 ob ustanavljanju se je skupna država imenovala "Država Srbov, Hrvatov in Slovencev". Svojo poštno osamosvojitev takoj pokaže z izdajanjem znamk, v začetku provizorijev, v Hrvaški na madžarskih znamkah, sledijo izdaje v Bosni in Hercegovini in leta 1919 tudi v Sloveniji. Predvsem na Hrvaškem so še dolgo polemizirali, da bi morala ostati pravica izdajanja znamk posameznim delom države. Vendar se je kralj Aleksander Karađorđević razglasil za kralja vseh južnih Slovanov in državo preimenoval v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ponekod se na znamkah uporablja tudi izraz Kraljestvo SHS. Leta 1931 se ime države spremeni v Jugoslavija, ki prestane z izdajanjem znamk pod tem imenom, na začetku II. svetovne vojne leta 1941. Koncem vojne nastane Demokratična Federativna Jugoslavija, ki leta 1944 izda prve lokalne provizorije, od 1945 leta naprej pa izdaja tudi redne znamke. Ime države se občasno nekoliko spreminja do zadnje oblike JUGOSLAVIJA z oznako PTT, ki z razpadom Jugoslavije leta 1991 ne veljajo več za celotno ozemlje, z letom 2003 pa ime Jugoslavija zamenja napis Srbija in Črna Gora.

JUGOVZHODNA ARABIJA,  ºArabija - Jugovzhodna.

JUGOZAHODNA AFRIKA, tako se je imenovala nemška kolonija, za katero so izdajali znamke med leti 1897 in 1912. Po okupaciji angleških in južnoafriških sil, se uporabljajo znamke Južne Afrike, nato pa se po letu 1923 pojavijo provizoriji z pretiski South West Africa, Suidwes-Afrika in Zuid-west Afrika. Kasneje po letu 1927 se pojavijo tudi pretiski s kraticami pokrajine SWA, po 1953.letu pa ima ta pokrajina ponovno svoje znamke, ki izhajajo vse do leta 1990. Z osamosvojitvijo leta 1990 se SWA preimenuje v ºNamibijo.

JULIJSKA KRAJINA, ozemlje, ki je po I. svetovni vojni pripojeno Italiji in obsega Trst, Istro, Zadar in Lastovo. Italijansko se je to imenovalo Venezia Giulia in tak je bil tudi pretisk na avstrijskih in italijanskih znamkah, ki so se uporabljale na bivših avstrijskih ozemljih v letu 1918 in 1919. Iz tega obsega je bil izključen ºTrentino in ºDalmacija. Venezio Giulio pa ne mešati z geografskim pojmom te dežele, ker ni to povsem enako.

JUMMO, južni del Kašmirja, za katerega so se znamke izdale leta 1878 z imenoma Jummo in Kašmir. Leta 1886 pa so se za to ozemlje pojavile posebne znamke.

JUNKERS-LUFTVERKEHR, ime se je pojavilo na napol službeni letalski znamki, izdani leta 1924, za poštne polete na  relaciji Berlin - Istanbul - Angora. Nominala 2.- GM je pomenila, da je izražena v zlatih markah.

JUSTICE, ang; pravica (sodna); kot napis se pojavlja na službenih znamkah ZDA, ki so bile izdane v letih med 1873 in 1884 za uporabo Pravosodnega ministrstva ZDA. Popoln napis je bil Dept of Justice.

JUŽNA AMERIKA,

1. četrti kontinent po velikosti, na katerem je 12 samostojnih držav in nekaj kolonialnih posesti. V filateliji se z izrazom Južna Amerika opredeli zaprto področje zbiranja znak, v katero spadajo vsa ozemlja južno od Paname.
2. Kot individualno ime se na znamkah pojavi z napisom "Südamerika-fahrt", na posebni izdaji Nemčije iz leta 1930, ki je bilo namenjeno potovanju "Graf Zeppelina", na relaciji Amerika - Evropa.

JUŽNA ARABIJA, ºArabija - Južna.

JUŽNA AVSTRALIJA, ºAvstralija. Ena od šestih držav avstralske skupnosti, ki leži v sredini južnega dela kontinenta. Kot britanska kolonija je Južna Avstralija dobila znamke že 1855. leta, kot dominjon pa jih je izdajala med leti 1902 in 1912. Z vključitvijo v Avstralsko skupnost, so se pričele izdajati skupne znamke.

JUŽNA BOLGARIJA, Vzhodna Rumelija, ºEastern Rumelie.

JUŽNA GEORGIJA, britanski otok v južnem delu Atlantskega oceana, ki je bil dolgo v sestavu kolonije ºFalklandski otoki. Prvič se njegovo ime v obliki South Georgia pojavi leta 1944 s pretiskom na Falklandskih znamkah. Nekaj let kasneje, od leta 1963 dalje pa izdaja znamke skupaj s South Sandwich Island. Kasneje ga britanci uvrstijo v ºBritanski Antarktični teritorij, kjer ponovno uveljavi na svojih znamkah ime otoka.

JUŽNA KOREJA, vzhodno azijska država v južnem delu Korejskega polotoka. Njena površina je 99.143 km² in ima 44,6 mln prebivalcev. Za njeno območje so se prve znamke izdale 1946. leta pod vojaško upravo ZDA, kot republika pa je postala samostojna 1948. leta in od takrat izdaja tudi svoje znamke.

JUŽNA RODEZIJA, je afriška dežela, ki je bila najprej del Rodezije, nato jo je od leta 1909, takrat so bile tudi njene prve znamke, upravljala British South Africa Company, ter nato postane po letu 1924 britanska kolonija pod tem imenom. Med leti 1954 in 1963 je bila članica Federacije Rodesia-Nyassaland, nato pa je Severna Rodezija dobila samostojnost in spremenila ime v ºZambijo, Južna Rodezija pa se enostransko razglasi za neodvisno in ime spremenila v ºRodezija. Leta 1980  še enkrat spremeni ime  v ºZimbabve.

JUŽNI JEMEN, ime za Ljudsko republiko Jemen, ki se je leta 1990 združila z Jemensko Arabsko republiko (Severni Jemen) v republiko ºJemen.

JUŽNI ORKNEY, britanska otoška skupina  v Južnem Atlantiku. Ime South Orkney se pojavi kot pretisk na znamkah Falklandskih otokov v letu 1944.

JUŽNI SHETLAND, britanska otoška skupina v Južnem Atlantiku. Ime South Shetlands se kot pretisk pojavi na znamkah Falklandskih otokov leta 1944.

JUŽNI VIETNAM, ºVietnam.

JUŽNI TEČAJ, splošno ime za kontinent okoli južnega tečaja, ki se sicer imenuje tudi Antarktika. Po mednarodnih dokumentih je kontinent last vseh zemljanov in vse države imajo do njega nemoten dostop. Kljub temu si ga nekateri lastijo. Znamke za antarktična področja izdajajo Avstralija - Australian Antactic Territory; Novi Zealand - Ross Dependency; Falkland - South Georgija, Graham Land, South Orkneys, South Shetlands; in Velika Britanija - British Antarctic Territory.

JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA, republika na jugu Afrike z več uradnimi jeziki, od katerih sta se dva pojavljala tudi na znamkah. Površina države je 1.222.161 km²in ima 41,6 mln prebivalcev. Prvotna britanska kolonija, iz leta 1902, se je leta 1910 oblikovala z združevanjem v novo državo Južnoafriško Unijo.