1. mali b v splošnih katalogih pomeni spremenljivko enake znamke;
2. veliki B lahko v sklopu teksta pomeni drugorazredno kategorijo,  oz kvaliteto, n.pr. v dražbenih katalogih;
3. veliki B v splošnih katalogih pomeni eno od variant zobčanja glede na število in lego stranic znamke, n.pr. vertikalno zobčanje;
4. veliki B na znamki pomeni črkovno oznako za nominalno vrednost.

B. M., kratica za francoski izraz Boîte postale ali za angleški Movable Box, ki pomeni premični poštni predal, ki je do zadnjega momenta pred odhodom ladje, dostopen za odajanje pisemskih pošiljk.

BACK-STEMPEL, eng; žigosano na hrbtni strani z žigom vmesne ali končne pošte. Tako žigosanje se je opustilo.

BAČKA, področje v Vojvodini, katerega je po zlomu Avstroogerske in odhoda njene vojske s ozemlja takratne Madžarske, upravljala zavezniška Antanta. Za to področje so bile leta 1919 madžarske znamke pretiskane z "Banat, Bacska".

BADEN, veliko vojvodstvo in kasneje republika v jugozahodnem delu Nemčije. Samostojno je znamke imel od 1851 do 1868. leta. Od 1870. leta je bil del Nemškega cesarstva. Sedaj je vključen v Deželo Baden-Württenberg v Zvezni republiki Nemčiji.

BAGDAD, glavno mesto Iraka, je zapisan v filatelistično zgodovino zato, ker so ga leta 1917 okupirale angleške in indijske enote, tedaj je dobil turške znamke pretiskane z napisom "Baghdad in British occupation".

BAHAMI, otoki, ki se raztezajo od Floride v jugovzhodni smeri proti Kubi in Haitiju v dolžini 1000 km. Skupna površina je 13.935 km² in imajo 277.000 prebivalcev. Znamke izdajajo od leta 1859, pred tem so uporabljali angleške znamke.

BAHNPOSTSTEMPEL, nem; žig železniške potujoče pošte, železniški ambulančni žig.

BAHRAIN, skupina otokov v Perzijskem zalivu s površino 622 km² in 548.000 prebivalci. Samostojni arabski šejkat od leta 1783 je pod zaščito Velike Britanije. Do leta 1933 je uporabljal znamke britanske Indije, kasneje pa angleške s pretiskom "Bahrain". Lastne znamke so prvič izdali leta 1953.

BAJOK, papeški bakreni in srebrni denar (enak 1/100 škude ali 5 kvatrina) v katerem je bila navedena nominala prve serije znamk papeške države.

BAKROREZ, grafična tehnika pri kateri se s posebnimi orodji vrezuje sliko v bakreno ploščo. Plošča se premaže z barvo, ki so jo utre v zareze nakar se barva s plošče očisti. V grafični stiskalnici se preko plošče položi vlažen papir in s stiskom povzroči izvlačenje barve iz zarez, kar se nam pokaže kot odtis bakroreza.

BAKROTISK, tiskarska tehnika globokega tiska za umetniške liste, vrednostne papirje, znamke itd..

BALBOA, monetarna enota (PAB) v Panami, v kateri so nominalne vrednosti na znamkah že od 1905. leta.

BALKENSTEMPEL, nem; žig, ki se sestoji iz debelih vzporednih črt.

BALTIKUM,  ime, ki se v filateliji pogostoma uporablja za področje zbiranja Estonija, Litva in Latvija.

BALLON MONTE, fra; splošno uporabljen izraz za balone s posadko, ki so v času obleganja Pariza, 18. septembra 1870 do 27. januarja 1871, prenašali pošto iz Pariza na svobodno področje. Paris je zapustilo 67 takih balonov, a le 56 ijh je nosilo pošto.

BAMRA, država v pokrajini Orissa, ki je kot britanski protektorat izdala svoje znamke med leti 1889 in 1894.

BANAT, ºBačka.

BANDE, fra; pasica v albumu, niz več znamk v horizontali ali vertikali.

BANDEROLE, ita;

1. pasica v albumu, niz več znamk v horizontali ali vertikali,
2. papirnati trak z oznako o plačilu stroška.

BANGKOK, glavno mesto Tajske. V njem je britanski poštni urad v letih 1882 in 1883 uporabljal znamke Malake s pretiskom "B". Leta 1885 preneha delovati angleška pošta, zato se te znamke zamenjajo z znamkami ºSiama.

BANGLADEŠ, bivši Vzhodni Pakistan, ki je leta 1971 razglasil neodvisnost Ljudske republike Bangladeš, južno azijska država na severu Bengalskega zaliva, površine 143.998 km²in ima 117,8 mln prebivalcev. Z letom neodvisnosti je pričel izdajati znamke.

BANJA LUKA, mesto ob Vrbasu v Bosni, v katerem so leta 1941 izšle okupacijske znamke pod imenom "Svobodna Bosanska Hrvaška".

BANTAMS, popularno ime za zelo majhne znamke  Južno afriške zveze, ki so se izdajale  v času druge svetovne vojne, zaradi prihranka na papirju. To ime se ne uporablja za majhne znamke drugih dežel. Ime so dobile po bantam - najlepši pasmi malih kokoši.

BARANJA, del Panonske nižine ob sotočju Drave in Donave, ki ga je leta 1918 okupirala srbska vojska in v 1919. letu izdala znamke s pretiskom "1919 Baranya" na madžarskih znamkah.

BARBADOS, majhna srednjeameriška otoška država v Malih Antilih, s površino 431 km² in 261.000 prebivalci. Kot britanska kolonija je znamke pričela izdajati že 1852. leta, kot avtonomna država pa jih izdaja od leta 1962.

BARBUDA, otok v skupini Malih Antilov za katerega je Velika Britanija izdala znamke leta 1922, a že 1924 te zamenjala z znamkami Levardskih otokov in kasneje z ºAntigvo.

BARCELONA, največje špansko pristanišče, glavno mesto Katalonije, ki je v filateliji poznano po posebnih doplačilnih znamkah, ki so izhajale v letih 1929 do 1945. V tem času je moralo biti vsako pismo v notranjem prometu frankirano s to znamko, katere prihodek je bil namenjen v fond za izvedbo Svetovne razstave v Barceloni. Poznane pa so tudi lokalne izdaje znamk za Barcelono v letu 1931.

BARELJEF, zelo plitek reljef, ki je bil poznan že v Egiptu in Asiriji. Danes se uporablja v zlatarstvu in medaljerstvu in je pogosto prikazan tudi na znamkah.

BARRE, fra; sorazmerno debela črta s katero se pretiska ime države ali nominalna vrednost.

BARVA, je stvar s katero lahko obarvamo razne materijale. Filatelisti se največ ukvarjamo z barvami, ki so po kvaliteti specializirane za tiskanje in še tu ločimo kvaliteto za posamezni tisk kot n.pr.:knjigotisk, bakrotisk, offsetne barve, prekrivne barve za pretiske itd.

BARWANI, država v pokrajini Majwa, ki je kot britanski protektorat izdala svoje znamke med leti 1921 in 1938.

BASE ATLANTIKA, naziv je namenjej leta 1943 izdanim znamkam za uporabo v Atlandski bazi fašistične Italije v Bordeauxu. Znamke so bile pretiskane štirivrstno: ITALIA/REPUBBLICANA/FASCISTA/BASE ATLANTICA; ali petvrstno: REPUBLICA /SOCIALE /ITALIANA/BASE/ATLANTICA.

BASEL, mesto v isto imenskem kantonu v Švici, kjer je leta 1845 izšla znamka za kantonsko pošto za 2½ rapena, ki se je je prijelo ime baselska golobica.

BAS, BASSO, fra, ita; spodaj, s spodnje strani.

BASUTOLAND, britanski protektorat v Južni Afriki, ki je do leta 1933 uporabljal znamke Južnoafriške unije, od tu dalje do leta 1965 kolonialne znamke kot britanska kolonija. Leta 1966 je s prevzemom samostojnosti spremenil ime v ºLESOTHO.

BATONNĒ, papir z vodnim znakom v obliki vodoravnih enakomernih linij, ki so namenjene vodenju pri pisanju.

BATUMI, mesto v Gruziji, glavno mesto avtonomne Adžarije. Od decembra 1918 do julija 1920 je bila tu ustanovljena mestna republika pod britansko okupacijo. V tem času so izdali preko šestdeset znamk.

BAVARSKA, dežela polna zgodovine od vojvodstva, kraljestva in republike, je leta 1871 vstopila v Nemško cesarstvo in se organizirala kot Dežela Bavarska. Prve znamke je izdala 1849. leta.

BAY OF CATTARO, ºBoka Kotorska.

BAYERN, ºBavarska,

BECHUANALAND, ºBečuanija.

BEČUANIJA, Britanska kolonija in kasneje protektorat v Južni Afriki na območju puščave Kalahari in okoliškega področja. Od 1886. leta so uporabljali znamke ºRta dobre nade pretiskane z "British Bechuanaland", nato so imeli svoje kolonialne znamke, ki so jih kasneje pretiskali s "Bechuana land Protektorate". Leta 1966 postanejo samostojna država in izberejo ime º"Bocvana". Istočasno pa se južni del (Kaplandija, Transvaal)pripoji k ºJAR in deluje pod imenom Bophuthatswana.

BEJRUT, glavno mesto Libanona, ki je bilo pod Turško okupacijo vse do leta 1918. V tem času je v mestu delovalo več poštnih uradov. Britanski že od leta 1873 in nemški od 1898, oba sta uporabljala znamke svoje države s pretiskano nominalo v turške lire in včasih tudi z napisom º"Levant". Ruski poštni urad pa je leta 1909/10 svoje znamke pretiskal z imenom  "Beirut".

BELGA, denarna enota v Belgiji, ki je bila vredna 5 belgijskih frankov in se je uporabljala od 1926. do 1947. leta.

BELGIJA, ustavna kraljevina v severo zahodni Evropi. Po površini zajema 31.500 km² in ima 10,1 mln prebivalcev. Znamke izdaja od 1849. leta.

BELGIJSKI KONGO, samostojna država v polni lasti kralja Leopolda II, ki jo 1908. leta proda Belgiji in tako postane njena kolonija. Leta 1960 postane samostojna republika z mnogimi začetnimi težavami, ki pripeljejo za nekaj časa do delitve na ºKongo, ºKatango in ºJužni Kasaj.

BELIZE, z pridobljeno avtonomijo leta 1973 je nastajajoča država spremenila ime iz ºBritanskega Hondurasa, polno samostojnost je dobila 1981.leta. Leži v severnem delu Srednje Amerike na karibski obali ob Honduraškem zalivu. Njena površina je 22.965 km² in ima 210.000 prebivalcev. Znamke s tem imenom izdaja od leta 1973.

BELORUSIJA, celinska država v vzhodni Evropi, republika, površine 207.600 km² in 10,2 mln prebivalcev. Po razpadu SSSR se organizira kot samostojna država in prične leta 1992 izdajati svoje znamke.

BELOW, eng.; spodaj, izpod.

BENGAZI, Libijsko pristanišče v Veliki Sirti na Sredozemski obali Afrike. V njem je leta 1901 deloval italijanski poštni urad, ki je uporabljal italijanske znamke s pretiskom "Bengazi".

BENIN, pokrajina v ºNigeriji, nekoč samostojna kraljevina znana po zelo razviti umetnosti. kasneje britanska posest in francoska kolonija. Od 1881. do 1894. leta so uporabljali francoske kolonjalne znamke s pretiskom "Benin", potem pa so bile v uporabi znamke ºDahomey. Samostojnost je dobila leta 1958 kot avtonomna republika Francoske skupnosti narodov in začela izdajati znamke.

BENCIN, brezbarvna, bistra, zelo hitro hlapljiva in vnetljiva tekočina. V filateliji jo z velio previdnosti uporabljamo pri ugotavljanju vodnih znakov ali za čiščemje mastnih madežev. Bencin ne topi lepila zato je uporaben tudi pri nežigosanih znamkah.

BENZEN, bistra, lahko hlapljiva tekočina,  ki nastane pri destilaciji premogovega katrana, pri spiranju surovega plina in tudi sintetično. Uporablja se za izpiranje barv, tako ga s pridom uporabljajo tudi filatelistični ponarejevalci znamk.

BERGEDORF, nekdanja skupna lastnina ºHamburga in ºLübecka, ki jo je 1867. leta Hamburg v celoti odkupil. Serija znamk je bila izdana leta 1861 in se uporabljala do konca leta 1867.

BERLIN, je postal glavno mesto Nemškega cesarstva po Francosko- Pruski vojni, ki se je končala v prid Nemčije. Za filatelijo pa je mesto bolj pomembno v obdobju po II. svetovni vojni. Okupacija zavezniških sil je mesto razdelila na zahodni in vzhodni del. Za oba dela so do 1949. leta izhajale posebne znamke, po tem pa so za ºVzhodni Berlin veljale znamke novo ustanovljene ºDDR, medtem ko je Zahodni Berlin uporabljal znamke Zahodno Nemške pošte z dopisom "Berlin". Nekatere znamke so bile celo posebej oblikovane za Berlin. Zadnje znamke z oznako Berlin so izšle leta 1990, tik pred padcem berlinskega zidu in združitvijo obeh Nemčij.

BERMUDA, velika skupina pretežno koralnih otokov v severo zahodnem delu Atlantskega oceana, ki so jih odkrili španci, 1684. leta pa so postali britanska kolonija. Skupna površina je 53 km² in imajo 60.000 prebivalcev. Svoje znamke imajo od leta 1848, notranjo precejšnjo avtonomijo pa od leta 1968. Otoka Tucker in Morgan so 1941 najele ZDA za 99 let.

BESCHNITTEN, nem; ozko obrezan, s preozkim robom.

BESETZT, nem; zaseden, okupiran

BESETZTES GEBIET, nem; okupirano področje.

BESETZUNG, nem; zasedba, okupacija.

BETALEN, za doplačilo, včash tudi zapisano z besedo na portovnih znamkah Belgije in Nizozemske.

BEWERTUNG, nem; ocena, ocenjevanje.

BHOPAL, država v pokrajini Malwa, ki je kot britanski protektorat izdala svoje znamke med leti 1876 in 1949.

BHORE, država v pokrajini Maharaschtra, ki je kot britanski protektorat izdala svoje znamke med leti 1879 in 1901.

BIAFRA, nekdanja regija v zahodni Afriki, na vzhodu Nigerije, ki po površini meri 76.000 km² in ima 13 mln prebivalcev. Leta 1967 se je odcepila in izdala svoje znamke. Že naslednje leto pa se je zanjo vojna slbo končala in zopet se je priključila k ozemlju Nigerije.

BICOLORE, fra, ita; dvobarven, izdelan v dveh barvah.

BIENFAISANCE, fra; Timbre de bienfaisance, znamka ali njen del, ki je namenjen za dobro delnost ali dobro namernost. Kot tako se smatra samo poštna znamka, ki je namenjena za frankiranje pošiljk, a gre del dodane vrednosti v dobrodelne namena.

BIJAWAR, država v pokrajini Bundelkhand, ki je kot britanski protektorat izdala svoje znamke med leti 1935 in 1937.

BILDSEITE, nem; prednja stran, lice. V filateliji je vedno prednja stran tista, ki ima znamko in poštne oznake. Za zbiralce razglednic, n.pr. pa je prednja stran ravno obratna.

BILINGUE, fra, ita; dvojezičen, n.pr. napis na znamki.

BIOKO, do 1973. leta Fernando Póo, največji med vulkanskimi Gvinejskimi otoki , leži pred Kamerunsko obalo, a pripada Ekvatorialni Gvineji. Od 1867. leta je kolonija v posesti Španije in leto kasneje pa vse do leta 1909 izdaja svoje znamke, od tu dalje pa uporablja znamke Španske Gvineje. Izjema je le leta 1929 izdana serija s pretiski, ki se je uporabljala na otoku. S svojim imenom ponovno izdaja znamke  med leti 1960 in 1968, ko ima položaj Španske province. Na otoku je med leti 1874 in 1877 deloval angleški poštni urad, ki je uporabljal žig W 247.  b01

BISHOP Henry, Anglež, ki je leta 1661 uvedel poštni žig z oznako dne in meseca prevzema pošiljke. Potreba po označevanju letnice se je pojavila kasneje.

BISECT, ang; prepolovljena, znamka prerezana diagonalno, navpično ali vodoravno in nalepljena na poštno pošilko kot polovična frankatura v rednem poštnem prometu. N.pr., ko je zmanjkalo nekaterih nominal na znamkah.

BISTRE, fra; rumeno rjavkasta barva.

BLANC, fra; bel.

BLEACHING, ang; uničevanje ali menjanje barve navadno s pomočjo oksidacije, pri čemer lahko dosežemo obledelost ali celo brezbarvnost.

BLEU, fra; moder, plav.

BLEUTĒ, fra; modro obarvan. V filateliji se izraz uporablja, ko papir, z dodajanjem modre barve v papirno maso, namerno obarvamo ali ko ga takega naredimo s tiskarsko tehniko.

BLIND PERFORATION, ang; izraz se uporabi, ko se zgodi slepo zobčanje. To je, kadar tope ali nepravilno nastavljene igle stroja za zobčanje znamk, namesto luknjic narede samo okrogle vdolbine, še vedno pa to niso nezobčane znamke.

BLOC, BLOCCO, BLOCK, fra, ita, ang; ºblok.

BLOK, navadno ena ali več enakih ali različnih znamk skupaj, obkroženih z širšim robnim prostorom, na keterem so večinoma dodane ilustracije ali spominski oz. priložnostni teksti. Znamke so največkrat med seboj ločene z okvirnim zobčanjem, po čemer ga ločimo od male pole, in torej zobčanje ne sega do robu papirja. S tem se nakazuje, da se znamke iz bloka ne odvaja razen izjemoma. Blok je lahko tudi nezobčan. Največkrat je tak blok enak zobčanemu. Spominski blok navadno spremlja serijo znamk na isto temo in jo tako dopolnjuje oz. naredi še bolj posebno. V takih primerih nosi najvišjo nominalno vrednost. Ker so se bloki pri zbiralcih lepo obnesli, so jih začeli pogosteje tiskati tudi v samostojni obliki brez spremljajočih znamk tako, da izdajanje meji že na pretiravanje. Pravila o izgledu bloka v primerjavi z malo polo pa niso povsem ostro določena in je včasih potrebno razmisliti o pravi umestitvi, posebno še v primerih celostne (integralne)ilustracije bloka razdeljene na nekoliko znamk. Celo v katalogih se ista izdaja različno obravnava. Blok znamk, kot filatelisti radi govorijo, pa ne smemo mešati z gornjim opisom. Ta pojem navadno uporabljamo za del pole znamk, ki ima določeno geometrično obliko, navadno kvadrata ali pravokotnika. Sem sodijo bloki znamk v obliki 5 x 5 znamk, ali 4x5, 3x4, 3x3, 2x3 in še nekatere. Najbolj poznana taka oblika je četverček, ki predstavlja najmanjšo možno obliko 2x2 znamki.  Znamke i eni vrsti, bodisi vodoravno ali navpično pa ne predstavljajo bloka.

B. L. P., italijanska kratica za "BUSTE LETTERE POSTALI", ki se je uporabljala na znamkah Italije v letih 1921 - 1923. Te znamke so bile za 5 centov cenejše od nominalne vrednosti, uporabne pa so bile za pošiljanje t.i. zaprtih dopisnic, ki so imele z zunanje strani natisnjene reklame.

B. M. A., anglaška kratica, ki pomeni "BRITISH MILITARY ADMINISTRATION". Angleške znamke, ki so se uporabljale na okupiranih italijanskih afriških kolonijah ºEritreji, ºSomaliji in ºTripolitaniji, so nosile te kratice.

B. N. F., francoska kratica za "BASE NAVALE FRANÇAISE". Pretisk je bil na znamkah Francije, ki so bile izdane za zasedeni otok Castellorizzo v bližini južne turške obale.

BOCVANA, republika v notranjosti južne Afrike, mejo na Južno afriško republiko, Zimbabve in Namibijo. Njena površina je 581.730 km² in ima 1,4 mln prebivalcev. Kot samostojna država izdaja znamke od leta 1966.

BOGEN, nem; obok, lok, pola.

BOGENFORMIG, nem; lokast, obokast, v obliki loka.

BOGENPLATZ, nem; mesto ali položaj znamke v poli.

BOGENRAND, nem; obroba pole.

BOGEN WASSERZEICHEN, nem; vodni znam pole.

BOGUS, ang; izmišljene, neresnične ali neuradne stvari. V filateliji se ta izraz uporablja za vse znamkam slične nalepke, ki jih ni izdala poštna organizacija in ki niso bile uradno izdane in registrirane pri mednarodni filatelistični zvezi. Danes se pojavljajo mnoge bogus znamke z izmišljenimi imeni držav, izdajateljev, spremenjenih nominal, ponetisov in ponaredkov, kar je težko prepoznavno, zato zadnja leta velja predpisana registracija izdanih znamk in arhiviranje določene količine uradne izdaje za kasnejše analize in primerjave.

BÖHMEN UND MÄHREN, nem; ºČeška in Moravska.

BOKA KOTORSKA, zaliv na Črno Gorski obali, je bila v času nemške okupacije med drugo svetovno vojno, po zlomu Italije, v letu 1943, posebno poštno področje, ki je uporabljalo pretiskane znamke Kraljevine Jugoslavuje in nove izdaje Črne Gore.

BOLGARIJA, republika, na vzhodu Balkanskega polotoka ob Črnem morju. Njena površina je 111.000 km² in ima 8,8 mln prebivalcev. Znamke izdaja od 1879. leta.

BOLIVAR,

1. Simon, velik revolucionar, ki je začel osvobodilno vojno na južno ameriškem kontinentu. Po njem je Gornji Peru dobil ime Bolivija.
2. S tem imenom so poimenovane posamezne province v Ekvadorju, Kolumbiji in Venezueli, in prav tako tudi mesto v Argentini
3. Denarna enota Venezuele se imenuje "bolivar"
4. V Kolumbiji je provinca Bolivar izdajala znamke med leti 1863 in 1904.

BOLIVIJA, država v centralnem delu Južne Amerike, večinoma na visoki planoti v Andih, republika, njena površina meri 1.098.000 km², prebivalcev pa ima 7,2 mln. Znamke izdajajo od leta 1867.

BOLIVIJANO, denarna enota z mednarodno oznako BOB, se je na znamkah uporabljala od 1867 - 1963, nato so uporabili eskudo, od leta 1987 pa zopet uporabljajo denarno enoto bolivijano.

BONAIRE, ºAntili - Nizozemski.

BOOKLET, eng; mala knjižica ali zveščič, v filateliji pod tem imenom razumemo zvežčič, torej malo trše platnice upognjene okoli vsebine, ki jo predstavlja določena količina enakih ali različnih znamk. Vsebina je zelo različna glede na čas izdajanja in namen. Navadno so v njem znamke z osnovnimi nominalami, ki se množično uporabljajo in so torej praktične za nošenje s seboj. Znamke za zvežčiče se tiskajo drugače kot običajne prodajne pole znamk in tudi v drugačnih sotiskih, zobčanjih, rezanjih itd., zato nekateri filatelisti z veseljem zbirajo vso to ponujeno raznolikost. Mnogokrat so v taki obliki tiskane tudi spominske, tudi zelo luksuzne izdaje.

BORNEO, Kalimantan, je največji med Malajskimi otoki, tretji največji na svetu in meri 737.000 km². Večji del otoka pripada ºIndoneziji, v manjšem severnem delu pa je neodvisna država ºBrunej, ter Malezijski zvezni državi ºSabah in ºSarawak.

BORZA, ustanova in mesto, kjer se v določenem času in na določen način ponudi in kupi različne predmete. Na Filatelistični borži pa se nudi in kupuje filatelistične materiale.

BOSNA IN HERCEGOVINA, je zgodovinsko edinstvena politično teritorjalna celota, organizirana že pod turško oblastjo v Bosanski pašaluk. Po zlomu Turčije pridobi avtonomijo, ki jo leta 1878 okupirajo Avstrici in 1909. leta celo priključijo avstrijskim deželam. Do 1878. leta se uporabljajo turške znamke, nato pa posebne avstrijske, ki do leta 1906 nimajo napisanega imena dežele, saj se Avstrija in Madžarska o tem ne moreti sporazumeti. Avsrtijska okupacijska uprava traja do leta i918, torej do propada Avstroogerske monarhije. Pod imenom Bosna in Hercegovina znamke ponovno pričnejo izhajati leta 1993. Istega leta začnejo izhajati tudi znamke Herceg Bosne za področje Hercegovine, a že leto preje izdajo znamke v srbski republiki Bosne in Hercegovine.

BOUCHE DE CATTARO, ºBoka Kotorska.

BOZZETTO, ita; načrt, skica. Izraz se pri znamkah uporablja kot likovna rešitev znamke.

BOŽIČNI OTOK,

1. Kiritimati, koralni atol v Oceaniji, v Ekvatorskuh otokih, pripada Kiribatiju; največji atol v Tihem oceanu, ki skupaj z laguno meri 577 km² in ga je v letih 1956 - 1962 Velika Britanija uporabljala za atomske poizkuse.
2. Britanski otok v Indijskem oceanu, južno od zahodnega rta otoka Jave, ki so ga leta 1958 predali v skrbništvo Avstraliji. Znamke izhajajo od leta 1958.

BOYACA, pokrajina v Kolumbiji, kjer so znamke izdajali v leth 1902 do 1904.

BRADBURY, v filateliji mnogokrat uporabljeno skrajšano ime za  Bradbury, Wilkinson & Co Ltd, New Malden, veliki tiskarski zavod, ki je tiskal znamke za mnoge dežele.

BRANDKASTEN, nem; ºDrijvende Brandkast.

BRAUNSCHWEIG, nekdanja svobodna kneževina je samostojno izdajala znamke od leta 1852 do 1866, ko se je vključila v Severno nemško zvezo, ki je bila v sestavu Nemškega cesarstva.

BRAZILIJA, največja država na južno ameriškem kontinentu, zvezna republika, po površini meri 8.512.000 km² in ima 159 mln prebivalcev. Prve znamke so izdali leta 1843, ki so se popularno imenovale bivolje oči.

BREIT, nem; širok.

BREMEN, mesto in pokrajina v Severni Nemčiji; Hanzeatsko svobodno mesto, ki deluje kot država in izdaja znamke med leti 1855 in 1867, ko postane  del Severno nemške zveze.

BREZBARVNI TISK, ºreljefni tisk.

BREZZOBE ZNAMKE, se občasno pojavijo ob redni zobčani seriji kot del dodatner naklade brez zob oziroma kakršnega koli načina lažjega oddvajanja znamk.

BRIEF, nem; pismo, list.

BRIEFAUSSCHNITT, ºBriefstück.

BRIEFMARKE, nem; ºpoštne znamke.

BRIEFSTÜCK, nem; s pisma odrezani del z znamko. Za to razlago pa je sedaj bolj v rabi izraz Briefausschnitt. dočim se prvotni pojem razširija na potovano pismo kot celoto. Toda tudi za to se pojavlja nov izraz Ganzstück, še bolj precizni pa uporabljajo Briefumschlag, kar bi pomenilo pisemski ovitek.

BRIEFUMSCHLAG, ºBriefstück.

BRITANSKA CENTRALNA AFRIKA, področje se je tako poimenovalo leta 1891, ko je bilo osnovano kot britanski protektorat, in so bile vanj vključene dežele južno in vzhodno od jezera Nyassa. V času od 1907. - 1954. leta je to ozemlje imelo uradno ime Nyassaland. Po letu 1954 je bila združena v federacijo s ºSeverno Rodezijo, da bi leta 1964 postala samostojna država z imenom ºMalawi. Znamke so izdajali od leta 1891.

BRITANSKA GVAJANA, kolonija v severo vzhodnem delu Južne Amerike, ki je izdajala znamke pod tem imenom že od leta 1850 pa vse do osamosvojitve 1966. leta. ºGvajana.

BRITANSKA KOLUMBIJA, najzahodnejša provinca v ºKanadi, na obali Tihega oceana. James Cook jo je za angleško krono pridobil 1778. leta. Leta 1849 je otok Vancouver postal britanska kronska kolonija, nekaj kasneje tudi celinski del, leta 1871 pa je priključena kanadski zvezni državi. Znamke za omenjene dele ozemlja so izdajali med leti 1860 in 1869.

BRITANSKA VZHODNA AFRIKA, področje ºKenije pod upravo družbe v letih 1890 -1895, ko postane britanski protektorat. Kasneje (1903) priključijo še ºUgando in uporabljajo ime East Africa and Uganda. Isto ime uporabljajo Britanci tudi za nemško Vzhodno Afriko, za katero po okupiranju leta 1917, izdajajo provizorije s pretiskom  G. E. A. (German East Africa). Leta 1922 postane kronska kolonija z imenom Kenya & Uganda, kateri se 1935. leta priključi še  ºTanganyika in kasneje še ºZanzibar. Prve znamke so izdali leta 1890, s pretiski na britanskih, indijskih in zanzibarskih znamkah, pa so se prilagajali politični organizaciji v posameznem obdobju.

BRITANSKI ANTARKTIČNI TERITORIJ, teritorij je oblikovan iz treh delov bivše kolonialne posesti ºFalklandskih otokov. Deli se imenujejo ºGrahamova zemlja, ºJužni Orknejski otoki in ºJužni Šetlandski otoki ter pod gornjim skupnim imenom izdajajo znamke od leta 1963.

BRITANSKI HONDURAS, britanska kronska kolonija v severnem delu Honduraškega zaliva, ki je pričela izdajati znamke že 1866. leta. Delno avtonomijo pridobi  leta 1964, popolno pa se osamosvoji 1973 in preneha izdajati znamke pod tem imenom. ºBelice.

BRITANSKO OZEMLJE V INDIJSKEM OCEANU, danes obsega samo še kronsko kolonijo otočje Chagos z otokom Diegos Garcija. Otočja Aldabra, Farquhar in Des Roques so se zdrtužila s ºSejšeli. Znamke za britansko ozemlje v Indijskem oceanu se izdajajo od leta 1968 dalje.

BRUCH, nem; počenost, razpoka. V filateliji se uporablja izraz za tako prepognjeno znamko, da so papirnata vlakna popokala in se ne da več popraviti, kar pomeni težko poškodbo.

BRUN, fra; rjava barva.

BRUNEI, Britanska kronska kolonija nastala iz dela Sarawaka, kasneje postala samostojna v okviru Britanske skupnosti. Površina je 5.765 km² in ima 280.000 prebivalcev.Svoje znamke izdajajo že od leta 1906, pred tem pa so uporabljali znamke  Labuana.

BRUNSWICK, ºBraunschweig.

BRZOJAV, ºtelegraf.

BTTO, ita; kratica za brutto, za skupno težo tare in netto, surov ali grd karakter.

BUCHDRUCK, nem; knjigotisk.

BUCHSTABE, nem; črka, v raznih pomenih se posamezne črke pojavljajo na znamkah kot n.pr. črka "E" na Bavarskih znamkah.

BUCHT VON CATTARO, ºBoka Kotorska.

BUENOS AIRES,

1. glavno mesto Republike Argentine;
2. pokrajina v Argentini, ki je bila nekaj časa samostojna država izven argentinske konfederacije. Svoje znamke je tiskala v letih 1858 do 1862, a so bile nekatere v veljavnosti vse do konca 19. stoletja.

BUND, nem; zveza

1. Deutscher Bund, konfederativna politična zveza, ki je nastala leta 1815, po Berlinskem kongresu. V to zvezo so bile vključene skoraj vse nemške državice, ki pa so obdržale poštno samostojnost in ko je nastopilo obdobje znamk, so jih v svojem imenu tudi izdajale.
2. Norddeutscher Bund, zveza severno nemških držav in državic, ki je nastala leta 1867, po porazu Avstrije v Avstrijso-pruski vojni. Sem so se priključile male in velike kneževine kot tudi svobodna mesta in kraljevine: ºBraunschweig, ºBremen, ºHamburg, ºLübeck, ºMecklenburg-Schwerin, Mecklenburg-Strelitz, Oldenburg, Sachen in Prusija. Ta zadnja je kmalu prevzela poštno samostojnost Hanovra in Schleswig-Holsteina ter prevzela na tem področju tudi vse poštne pravice Thurn-Taxis poštne službe, zato so te prenehale izdajati svoje znamke.
3. Norddeutscher Postbezirk, severno nemško poštno območje je pričelo izdajati nove znamke z veljavnostjo v vseh starih nemških državah, kjer so veljavnost svojih izdaj ukinili. Izjema so bile le dve znamki Prusije, ki sta pridobile veljavnost na celem področju do leta 1869.

BUNDESREPUBLIK, zvezna republika je bilo uradno ime zahodno nemške države, nastale po II. svetovni vojni na območju ameriške, britanske in francoske zasedbene cone znano kot ºZvezna republika Nemčija in območja ºZahodni Berlin.

BUNDI, država v Rajasthanu, ki je kot britanski protektorat izdala svoje znamke med leti 1894 in 1947.

BUREAU, fra; urad, poslovalnica; v filateliji je s tem običajno mišljem Poštni urad neke države v inozemstvu pri čemer se poleg navaja tudi ožja oznaka..

BURĒLAGE, fra; v filateliji je to natisnjena mrežica, ki služi kot zaščita pred ponarejanjem znamk na škodo pošte.

BURKINA FASO, celinska država v zahorni Afriki, ustanovljena že okoli leta 1300, ki je kot kraljevina Ouagadougou 1896. leta morala sprejeti francoski protektorat in se prilagajati političnemu dogajanju v okolici. Šele 1947 leta se ponovno združijo ozemlja v Zgornjo Volto in 1960. leta postane neodvisna republika. Leta 1984 spremeni ime.

BURMA, federativna republika na severno vzhodni obali Bengalskega zaliva. Svoje posebne znamke je pričela izdajatileta 1937, ko je postala britanski dominjon, pred tem je uporabljala znamke Indije. V leti 1942 do 1944 je izdanih nekaj serij pod japonsko okupacijo. Leta 1948 postane neodvisna država, kasneje sledi preimenovanje v Mjanmar.

BURUNDI, republika v centralni Afriki je nastala po prekinitvi belgijskega protektorata nad Ruando- Urundi. Dežela se je razdelila na Burundi in Ruando. Sodi med manjše države s površino 27.834 km² in ima 6,2 mln prebivalcev. Znamke izdaja od leta 1962.

BUSHIRE, pokrajina v Iranu s pristaniščem v Perzijskem zalivu, ki so jo britanske trupe okupirale leta 1915 in pretiskale obstoječe znamke.

BUSSAHIR, država v Himalaji, ki je kot britanski protektorat izdala svoje znamke med leti 1895 in 1900.

BUSTA, ita; pisemska ovojnica, ovitek.

BUSTA PRIMO GIORNO, ºovitek prvega dne, ºFDC.

BUSTE, fra; doprsje, doprsna podoba.

BURUS Maurice, je poleg Ferrarija in Hinda eden največjih filatelistov 20. stoletja.

BUSINESS REPLY CARD, ang; povratna dopisnica za katero frankaturo plača prvi pošiljatelj. Uporablja se tudi kratica BRC.

BUTAN, Kraljevina Butan je mala azijska država med Asamom (Indija) in Tibetom. Njena površina je 47.000 km² in ima 675.000 prebivalcev. Znamke pod lastnim imenom izdaja od 1954. leta dalje.

BUREAU INTERNATIONAL D'EDUCATIO - BIE, Agencija Združenih narodov (UN) s sedežem v Švici, Mednarodni urad za vzgojo. Posebne službene znamke se izdajajo že od leta 1944 in torej izvirajo še iz časa Lige narodov (OUN).

BUREAU INTERNATIONAL DU TRAVAIL - BIT, Mednarodni urad za delo, Organ Mednarodne organizacije dela, ki je specializirana ustanova OUN. Deluje v Švici in posebne znamke izdaja že od leta 1923. Kratica BIT se pojavlja tudi na znamkah nekaterih drugih držav, ki so jih posvetile tej organizaciji.