Č, č, četrta črka slovenske abecede, poznajo jo tudi druge slovanske abecede, za črkovno označevanje pa ni kaj prida primerna.

ČAD, republika, celinska država v severni Afriki, južno od Libije. Njena površina je 1.284.000 km² in ima 6,2 mln prebivalcev. Prve znamke z imenom Čad so se pojavile leta 1917 s pretiskom na znamke Konga. Kod francoska kolonija pa je začela izdajati znamke 1922. leta. Avtonomna republika v okviru francoske skupnosti je postala 1958. leta, dve leti pozneje pa že samostojna država.

ČARI, predel okoli reke Čari, ki se izliva v Čadsko jezero. Najprej je bila francoska kolonija Ubangi-Čari-Čad (Oubangui-Chari-Tchad), ki se je razdružila v kolonijo Ubangi-Čari, ta pa se kaj hitro znajde v skupini pod imenom Francoska ekvatorjalna Afrika. Leta 1959 se priključi Centralnoafriški republiki.

ČASOPISNE ZNAMKE, v vrsti izdaj znamk s točno določenim namenom uporabe so tudi časopisne znamke, ki so po nominali bile vedno nekoliko nižje od običajne vrednosti za redne poštne pošiljke.

ČEHOSLOVAŠKA, bivša država v srednji Evropi, ki je nastala koncem prve svetovne vojne z razpadom Avstroogerske monarhije. Prve znamke pod tem imenom izdajajo od leta 1918 pa do 1939, ko z notranjimi spremembami Slovaki dobijo avtonomijo in se ime spremeni v Češko-Slovensko, a le za kratek čas. Novo spremembo povzročijo Nemci, ki okupirajo Češko in Moravsko ter  ustanovijo svobodno Slovaško. V tem času do konca druge svetovne vojne se uporabljajo znamke protektorata Böhmen und Mähren in na slovaškem znamke z napisom Slovensko. V nekaterih manjših področjih, ki so bila pripojena Nemčiji in Madžarski, so se uporabljale znamke teh držav, Takoj po drugi svetovni vojni pa tudi znamke SSSR na za Karpatsko Ukrajino, ki je pred vojno bila v sestavu Čehoslovaške.  Po drugi svetovni vojni Čehoslovaška nadajuje z izdajanjem znamk pod tem imenom vse do mirne razdelitve države na ºČeško in ºSlovaško.

ČEŠKA IN MORAVSKA, BÖHMEN UND MÄHREN, ime nemškega protektorata, ki so ga Nemci leta 1939 ustanovili, ko so razkosali Čehoslovaško. Za protektorat so se izdajale posebne znamke od leta 1939 pa do 1944.

ČEŠKA, republika, srednjeevropska država, ki meri 78.864 km² in ima 10,3 mln prebivalcev. Nastala je z razdelitvijo bivše Čehoslovaške države na Češko in ºSlovaško. Znamke pod imenom Češka republika je začela izdajati 1993. leta.

ČEŠLJASTO ZUBČANJE, hrv; ºGrebenasto zobčanje.

ČETVORČEK, nekoč omiljena oblika za zbiratelje znamk, ki je vsebovala štiri znamke v dveh vrstah po dve znamki. Četverček je bil tudi nekoliko dražji od štirih posameznih znamk, vendar to velja le še za znamke iz klasične dobe filatelije.

ČILE, republika, država na jugozahodu Južne Amerike, meji na Peru, Bolivijo in Argentino ter na prostranost Tihega oceana, v katerem ima tudi nekaj otočij, želi pa si tudi imeti antarktično območje. Velikost države je 756.626 km² in ima 14,0 mln prebivalcev. Prva znamka je izšla leta 1852., na njej je upodobljen Krištof Kolumb.

ČISTO ZOBČANJE, izraz uporabljamo po zobčanju znamk, pri katerem so ostale luknice brez odvečnega papirja. Če pa luknjice po luknjanju zapolnjuje papir, to imenujemo nečisto zobčanje.

ČRNA GORA, neodvisna balkanska država je bila do 1910. leta kneževina, do leta 1918 pa kraljevina. Konec prve svetovne vojne se vključi med združene južno slovanske narode v tedanjo Kraljevino Jugoslavijo. Med drugo svetovno vojno so jo okupirali Italijani in  ustanovili državo pod svojo zaščito, nato pa Nemci. Konec druge svetovne vojne se znajde v predvojni družbi z drugo politično ureditvijo.  Postane zvezna republika v Zvezni republiki Jugoslaviji. Danes je sestavni del države Srbije in Črne gore, njena površina je 13.812 km² in ima 630.000 prebivalcev. Burna zgodovina je vplivala tudi na filatelistični dogajanje. Črna gora ima od 1874. leta pa do 1916. svoje znamke, v 1917. letu nekaj časa avstrijske okupacijske "Feld-postmarke" in nato kot del Jugoslavije znamke te države. V okupacijskem času druge svetovne vojne uporablja italjanske in nato tudi nemške okupacijske izdaje. Ob osvoboditvi 1945. leta je bila izdana posebna jugoslovanska izdaja za Črno Goro. Ime Črna Gora se je na znamkah zopet pojavilo po razpadu ZR Jugoslavije vendar je v sestavu Srbije in Črne Gore.

ČRTKASTO PREBADANJE, namesto luknjičaste perforacije se je uporabilo črtkasto prebadanje, ki se izvrši z malimi dleti v ravni črti. Med prebodenimi deli ostanejo mahni neprebodeni prostori, ki se jih pretrga šele po  potrebi. Ne razlikujemo med črtastim prebadanjem istočasno s tiskanjem znamk, od tistega, ki se naredi naknadno. Če dleta postavljamo cik cak drugega za drugim potem to imenujemo Cik Cak prebadanje ali zobčanje, pri čemer nastanejo ostri zobci, ki so končni rezultat dela.