Po namenu izdajanja znamk moramo najprej omeniti redne znamke, imenovane tudi frankovne ali frankaturne, ki so namenjena splošnemu frankiranju različnih poštnih pošiljk in izhajajo v velikih nakladah. Poštne uprave jih največkrat izdajajo v serijah, v katerih je mnogo različnih nominalnih vrednosti, s presledki nekaj let, po potrebi pa v vmesnem času izide dopolnjujejo z dodatnimi vrednostmi. Včasih so te znamke delovale zelo dolgočasno zaradi pretežno prikazanih portretov vladarjev ali raznih simbolov in številk, kasneje pa so postale vse bolj pestre z informativno ali propagandno vsebino. Redne izdaje, predvsem starejšega datuma, so lahko zelo zanimive, če proučujemo tehnično izvedbo znamk pri čemer ugotavljamo papir, tisk, zobce, barve, zaščito itd. V novejšem času pa so postale redne znamke zanimive, ker vse pogosteje uporabljajo vsebino, ki jo lahko vključujemo v tematske zbirke, če smo se opredelili za tako zbiranje (glej tudi: Kako ustvariti zbirko – članki).

Redne izdaje "številk", ki predstavljajo nominalno vrednost, so se pogosto pojavljale v zgodnjih letih filatelije, potem so bile vse redkejše. Le nekaj poštnih uprav občasno ohranja tradicijo (Brazilija, Nizozemska).

Že prva izdana znamka "črni peny" je imela portret kraljice Viktorije in s tem dala slutiti, da bodo suvereni držav prevladali nad drugimi možnimi motivi. Čile ni imel svojega suverena, zato je več kot 50 let upodabljal Krištofa Kolumba.

Največkrat je na rednih znamkah upodobljen predstavnik angleške vladarske rodbine, začenši s kraljico Viktorijo, pa do še nedolgo nazaj preminule kraljice Elizabete, ki je na znamkah največkrat upodobljen zemljan.

Z ukinjanjem kraljevin in državnimi prevrati so prišli na znamke predsedniki držav, še posebno tam, kjer je bila uvedena diktatura. Med voditelji držav na rednih znamkah verjetno prednjači Hitler, a tudi predsednik Indonezije se svojih preko 60 različic ne more sramovati.

V izdajah rednih znamk se mnogokrat pojavljajo tudi razni simboli, grbi, zastave, zemljevidi, itd.

Redne znamke so zanimive zaradi proučevanja. V času izhajanja enako znamko večkrat ponatisnejo in pri tem pride so sprememb tehnologije, tehnike in uporabljenega materiala, zato nastane veliko različic. Pri nas so najbolj zanimivi in tudi raziskovani "Verigarji", a še zdaleč niso edini.

Na rednih znamkah se zelo zgodaj pojavijo tudi druge vsebine kot na primer: obris Sidneya v Novem Južnem Welsu (1850), Krištof Kolumb v Čilu (1853), črni labod na znamkah Zahodne Avstralije (1854) itd, vendar so to le dragoceni prebliski. Šele v dvajsetem stoletju so se razmahnile redne izdaje znamk s poljudno vsebino, kot so na primer:

narodne noše - Avstrija
dvorci in gradovi - Velika Britanija in Nemčija

narava in turizem - Švica

obrt in industrija - Švica in Jugoslavija
varstvo pri delu - Nemčija

arhitektura - J(užno) A(friška) R(epublika)
kristali in minerali - Kenija
kulturna dediščina, domača obrt - Slovenija

rastline in živali - Švedska
zabavne poučne teme - Avstralija

To je le nekaj primerov iz množice, ki se z vsakim dnevom povečuje.

Redne znamke izhajajo tiskane v različnih polah, zvežčkih, trakovih, kolutih itd. Zaradi tega nastajajo razlike v zobčanju, rezanju in velikosti slike (ZDA), kar vse predstavlja nove različice, pri čemer so zanimivi tudi nastali pari, ki jih ne razdvajamo (Nemčija).

Na rednih izdajah znamk se namesto nominalne vrednosti s številko, že pojavljajo črkovne oznake, ki so namenjene posamezni vrsti pošiljanja, pač po predpisih izdajateljice. Tudi tem znamkam so poskrbeli za privlačnejši izgled (ZDA). Švica je potrošnike navajala na črkovno oznako tako, da je poleg natisnila tudi številčno vrednost. V Veliki Britaniji označujejo tudi s prvo (1ST) in drugo (2ND) namensko skupino uporabe. V JAR pa na znamko kar zapišejo "za razglednico v letalskem prometu" (Airmail postcard).