Filatelija Banner


KAJ MORAMO VEDETI O ZBIRANJU ZNAMK IN FILATELIJI



Kako so znamke osvajale svet
III. del

OD 1945 DO NOVIH DRŽAV PO RAZPADU VZHODNEGA BLOKA

Takoj po končani II. Svetovni vojni je pri izdajanju znamk največja zmeda nastala prav v poraženi Nemčiji. Nadzorovale so jo zavezniške sile, znamke pa so izdajali civilni poštni uradi. Tako se je v letu 1945 pojavila cela paleta lokalnih izdaj z bolj ali manj uspešnimi pretiski, v mnogih primerih pa tudi z poenostavljenimi tiski, v nezobčani ali zobčani obliki. Nekatere izdaje niso bile niti uporabljene, ko so se zavezniki že uredili in izdali znamke pod imenom "Deutsche Post" ali "Deutschland". Nekatere so bile veljavne za več, druge zopet za manj okupacijskega teritorija. Stanje se je postopoma vse bolj urejalo do 1948. leta, ko izidejo prve znamke Zahodnega Berlina kot že dokončno oblikovanega in politično dogovorjenega samostojnega teritorjalnega območja. Nekoliko kasneja, 1949 nastane Zahodna Nemčija (Deutsche Bundesrepublik) in Vzhodna Nemčija (Deutsche Demokratische Republik), ki pričneta izdajati znamke za svoje območje. Zgoraj navedeno je zgolj kot poenostavljen primer filatelistično zelo zapletenega območja in tisti, ki bi želel kaj več in bolj detaljno vedeti o njem, naj se poglobi v splošni ali specijalni katalog Nemčije.

Nemška pošta

Nemška pošta

Nemška pošta

Tudi na slovenskem ozemlju v Istri in Slovenskem Primorju se je v filatelističnem pogledu dogajalo mnogo zanimivega. Takoj po osvoboditvi smo dobili znamke s pretiski "Trieste - Trst", "Fiume - Reka" in "Istra" (vse 1945).Nekoliko kasneje so izšle znamke z imenom izdajatelja "Istra - Slovensko Primorje" (1945/46) in v 1947. letu jugoslovanske znamke s pretiskom "Vojna uprava jugoslovenske armije" (VUJA). Vse te znamke, kot tudi prve izdaje Svobodnega tržaškega ozemlja za cono B, ki so začele izhajati 1948. leta, so imele vrednost označeno v lirah, nadalnje izdaje pa v dinarjih. Za cono B so značilne poleg pretiskanih jugoslovanskih znamk tudi oblikovno popolnoma lastne izdaje, vse pa so v taki ali drugačni obliki nosile oznako "STT - VUJA (svobodno ozemlje Trsta - Vojna uprava jugoslovanske armije) ali "STT - VUJNA (vojna uprava jugoslovenske narodne armije). Za cono A pa je značilno, da so v celem obdobju obstajanja cone, uporabljali italijanske znamke s pretiskom "AMG - FTT" v različnih oblikah. Leta 1954 se je ozemlje cone B priključilo Jugoslaviji, ozemlje cone A pa Italiji in s tem so prenehale izhajati omenjene znamke.

Trst, Reka, Istra, Slovensko primorje

Italija, STT Vuja, FNR Jugoslavija

V štiridesetletnem mirnejšem povojnem obdobju se je politični zemljevid sveta le malo spreminjal, zato je nastalo le malo novih držav. Bolj se je spreminjala politična ureditev znotraj obstoječih, kar se je pokazalo na azijski in še bolj na afriški celini, saj so v tem času mnoga območja pridobila neodvisnost izpod britanskega, francoskega, španskega, portugalskega itd. kolonijalnega sistema. Ob osamosvojitvi je večina držav uporabila obstoječe znamke in jih pretisnila z "Independence" ali "Nouvelle Coustitution" ali še kako drugače, glede ne uporabljeni jezik, takoj nato pa so sledile lastne izdaje. V nekaterih primerih se je ob tem tudi spremenilo ali dopolnilo ime države, nastale pa so tudi mnoge združitve in razdružitve ozemeljskih delov bivših kolonij. Iz množice političnih sprememb naj omenim le nekatere: leta 1950 Indija, 1956 Tunizija, 1958 Madagaskar, 1959 Togo, Čad, 1960 Gana, Nigerija, Senegal,1961 Kamerun, 1962 Alžirija, 1963 Kenija, 1964 Zambija, 1965 Rodezija itd... .

Gana Senegal

Nigerija Kenija Čad

A v povojnem času vse le ni bilo tako mirno in navidezno dolgočasno. Novo ustanovljena država Izrael leta 1948, je na svojih prvih znamkah prikazala starodavne židovske kovance. Z njenim nastankom pa so prenehale izhajati znamke pod imenom Palestina. Se bo kdaj to ime pojavilo na novo?

Palestina Izrael

Leta 1951 je izšla prva znamka Združenih narodov v New Yorku. Zaradi potreb poslovanja s svetom so ustanovili svojo poštno upravo in tako pridobili pravico izdajanja znamk s svetovno veljavo. Znamke izdane v New Yorku (ZDA) imajo vrednost označeno s centi in dolarji. Kasneje leta 1969 so začeli izdajati znamke na sedežu Združenih narodov v Genevi (Švica, vrednost v frankih) in 1979tudi na Dunaju (Avstrija, vrednost v šilingih).

Združeni narodi

Združeni narodi

Katanga je bila samo kratko obdobje samostojna država. Ob razpadu belgijske kolonije Kongo, se je odcepila od glavnega dela, ki se je imenoval Kongo Kinshasa. Katanga je za prvo znamko 1960. leta uporabila znamke še kolonijaliziranega Belgijskega Konga in jih pretiskala. Leta 1961 je izdala lastne znamke z napisom "Etat du Katanga". Kmalu nato pa se je ponovno združila v prejšnjo ozemeljsko celoto, ki je medtem postala Demokratična republika Kongo. Le ta si je 1973. leta nadel ime Zaire, ki pa je po vojaškem puču 1997. leta ponovno postal Kongo.

Katanga Kongo Kinšasa

Kongo Zaire

Leta 1966 je britanska kolonija Basutoland spremenila svoje ime v Lesotho in postala neodvisna kraljevina. Na svoji prvi znamki je upodobila portret kralja Moshoeshoe II. Zveni sila preprosto, a ni bilo vedno tako. Severna Rodezija, Južna Rodezija in Njasa, ki so imele vsaka svoje znamke, so se 1953 združile v Centralno Afriško federacijo in izdale enake znamke za vse. Federacija je 1963 razpadla zaradi izstopa S. Rodezije, ki se preimenuje v Zambijo in Njase, ki se preimenuje v Malavi. Ostanek federacije je J. Rodezija, ki 1965 razglasi neodvisnost pod imenom Rodezija, ki jo svet ne prizna vse do svobodnih volitev 1980, ko se tudi preimenuje v Zimbabve.

Rodezija Lesoto Njasa

Zambija Malavi Zimbabve

Kenija, Uganda in Tanjganjika (skupaj) so bile samostojne dežele v času britanskega protektorata. Kot samostojne države nastopajo od leta 1963 Uganda, od leta 1964 pa Kenija in Tanjganjika. Tanzanija nastane kasneje z združitvijo samostojne Tanjganjike (kopno) in Zanzibarja (otoki), ki je bil samostojen od 1963. Takih preimenovanj ozemelj in naslovov držav je bilo veliko, zato je za spoznavanje najboljše imeti katalog po katerem se ravnamo, a tudi dober leksikon (držav), ki nam pojasni nastale spremembe.

Kenija Uganda Tanzanija

Kenija Uganda Tanzanija

Za povojna leta je tudi značilno, da vse več manjših področij, tudi popolnoma odvisnih, dobiva pravice lastnih poštnih uprav. Vzroki za tako stanje so spremembe v organiziranosti, odvisnosti, razvitosti, prerazporeditvi upravnosti itd. Še posebej pa je vplival nagel turistični razvoj, ki je predvsem nerazvitim toda privlačnim toplim otoškim deželam z znamkami ponudil dodatni vir zaslužka. V tem obdobju se tudi vse bolj krepijo tendence po lokalnih izdajah, ki pa so usmerjene predvsem k doseganju višje stopnje regijske avtonomije.

Britanski Salamonovi otoki Novi Hebridi Grenada

V Veliki Britaniji so leta 1958 pričele izhajati redne lokalne znamke za območja Wales - Monmouthshire, Skottland in Nord Irland. Kot je na britanskem otočju že v navadi na znamkah ni označb z imenom države, je le portret kraljice, za razpoznavo pa so dodani simboli posameznih območij. Istega leta in skoraj v enaki obliki so redne znamke izšle tudi za Jersey, Guernsey in Man. Kasneje, leta 1969, sta Jersey in Guernsey dobila samostojno poštno upravo in od takrat izdajata tudi lastne priložnostne znamke. Temu se je 1973. leta pridružil še otok Man (Isle of Man). Od leta 1983 pa pod upravo Guernseya izdajajo lastne znamke tudi na otoku Alderney.

Guernsey Jersey Otok Man

Leta 1957 je Avstralija za svoje antarktično področje izdala prvo znamko za 25 centov, v spomin na 1954. leta opravljeno ekspedicijo, ki je pripomogla k ustanovitvi "Australien Antarctic Territory" kot je tudi na znamkah navedeno ime ozemlja. Tudi Nova Zelandija je istega leta izdala znamko za svoje antarktično področje pod imenom "Ross Dependency", s zemljevidom tega ozemlja. Kasnejše znamke obeh področij prikazujejo raziskovalno delo znanstvenikov v izredno težkih življenskih pogojih. Leta 1963 so Falklandskim otokom in delom britanske Antarktike podelili skupen status britanske kolonije, ki je pod uradnim imenom "British Antarctic Territory" takoj pričela izdajati znamke. Leta 1955 je tudi Francija za svoje ozemlje ob južnrm polu, izdala znamke pod imenom "Terres Australes et Antarctiques", dočim je Argentina svoje antarktično ozemlje prikazala na svojih znamkah z zemljevidom že leta 1951. Te aktivnosti na južnem polu naj bi javnost posestnic prepričale o živahnosti življenja na dnu sveta in s tem razumnejšemu gledanju davkoplačevalcev na veliko vlaganje sredstev za vzdrževanje stalnih postaj in mnogih ekspedicij.

Antartika Avstralija Nova Zelandija

Antartika

Sredozemski otok Ciper (Cyprus) je izdajal svoje znamke kot britanska kolonija ža vse od leta 1880. Kasneje, 1960. leta, je postal samostojna republika in izdaje so se po vsebini precej spremenile. Leta 1974 pa je prišlo do delitve otoka na grški in turški del, zato od takrat znamke z oznako Cyprus veljajo za grški del, dočim turški del otoka izdaja svoje znamke z imenom "Kibris Turk Federe Devleti Postalari". Združeni narodi že vse od razdružitve poskušajo sprti strani ponovno združiti.

Ciper Grčija Turčija

1980. leta je Portugalska odobrila lastno poštno upravo otokom Azori (Acores) in Madeira. Na znamki ob imenu otoka je z manjšimi črkami zapisano tudi ime Portugalska, kar pomeni, da so otoki kljub poštni osamosvojitvi le portugalska prekomorska posest. Finska pa je Alandskim otokom v Baltiškem morju dala pravice avtonomne pokrajine in tako smo leta 1984 dobili tudi znamke z oznako "Aland".

Portugalska Azori Madeira Finska Alandski otoki

Za filateliste zelo burno dogajanje je bilo v zadnjih desetletjih predvsem zaradi Vzhodne Evrope. Propad dotedanjega komunističnega sistema je prinesel vrsto sprememb političnega zemljevida, ki jim v tem trenutku tudi še ni videti konca. Prenehale so izhajati znamke mnogih poštnih uprav kot na primer SSSR (Sovjetska zveza), DDR (Nemška demokratična republika), Berlina (Teritorij zahodnega Berlina), Češkoslovenske itd. in pri tem filatelistom, ki so zbirali te poštne uprave, omogočili zaključitev zbirke. Nekatere poštne uprave so razširile svoje področje kot na primer Nemčija, drugim pa se je področje skrčilo, kot se je to zgodilo v primeru Jugoslavije. Predvsem pa je na novo nastalo mnogo držav, ki že imajo korenine poštnih uprav v preteklem obdobju in jih zato v katalogih vodijo kot nadaljevanje (Slovaška, Litva, Hrvaška itd.) ali pa kot novo nastale pričenjajo katalogizacijo s številko ena (Slovenija, Češka, Moldavija itd.). Vsekakor so taka obdobja zanimiva za zbiratelje, ki s tem dobijo možnost nakupa začetnih izdaj in sprotnega kompletiranja zbirke na sebi lastni način.

SSSR Češkoslovaška DDR

Jugoslavija Nemčija

Slovaška Litva Hrvaška

Slovenija Češka Belorusija Bosna in Hercegovina

Ta kratki zgodovinski pregled izdajanja znamk zaključujemo z opozorilom, da v kolikor nimate kataloga, kjer so ti podatki na razpolago, lahko večino podatkov najdete preko menija v poglavju "Za bolj radovedne" na povezavi  "Index izdajateljev".


NAZAJ        DOMOV        NAPREJ