Filatelija Banner


KAJ MORAMO VEDETI O ZBIRANJU ZNAMK IN FILATELIJI



Kako so znamke osvajale svet
II. del

OD 1874 DO KONCA II. SVETOVNE VOJNE 1945

Vključevanje v UPU po letu 1874 je prispevalo dodatno spodbudo k hitrejšemu uveljavljanju znamk kot potrdilu o plačani poštnini po vsem svetu. Zato so se znamke že tiskale na vseh območjih kolonialnih posesti, ki so si s pridobitvijo statusa kolonije ali kake druge upravne oblike, pridobile tudi pravico izdajanja znamk. Seveda so ob tem nastajali različni zanimivi primeri, ki zgodovino poštnih znamk pestijo še danes.
Vključevanje v UPU po letu 1874 je prispevalo dodatno spodbudo k hitrejšemu uveljavljanju znamk kot potrdilu o plačani poštnini
Labuan, otok v vzhodni Maleziji, označen tudi kot piratska postojanka, je izdal znamke leta 1879. Kasneje so ga vključili v kolonijo Severni Borneo, to je sedanji Sabah v združenju Malaysia. Včasih nam take zagonetke pri razvrščanju res delajo preglavice, a ta je še razmeroma enostavna.

otok Labuan Malezija Borneo Sabah

Leta 1881 je Nepal, majhno kraljestvo v Himalajskem gorovju, izdal prve znamke. Te in tudi vse nadalne so veljale samo v državi vse do leta 1959, ko se je Nepal priključil Svetovni poštni zvezi in s tem veljavnost svojih znamk razširil na ves svet.

Nepal

Gibraltar, severna Herkulova skala v ožini med Atlantikom in Sredozemskim morjem, je za svojo prvo izdajo znamk leta 1886 kar pretiskal znamke otokov Bermuda, ki so bili britanska kolonija z druge strani Atlantika.

Gibraltar

Etiopija je po zmagi cesarja Menelika II. (1889 - 1913) nad Italijani dosegla popolno neodvisnost države in leta 1894 izdala prve znamke.

Etiopija

New Hebrides so dobili svoje prve zakonite znamke leta 1908, ko so bili pod skrbništvom Velike Britanije in Francije. Oba skrbnika sta imela pravico poskrbeti tudi za znamke zato so Angleži uporabili izdajo za otoke Fiji in jo pretiskali z New Hebrides. Skoraj istočasno so Francozi uporabili izdajo za Nouvelles Caledonijo in jo pretisnili z Nouvelles Hebrides.

Fidži Novi Hebridi

Kljub temu, da je kneževina Liechtenstein leta 1912 izdala svoje znamke, ki so bile na las podobne avstrijskim in so imele pripis KK Oesterr. Post, je vse poštne zadeve za kneževino urejala Avstrija do leta 1920. Takrat se je kneževina poštno navezala na Švico, kar je pomenilo oblikovno in valutno spremembo.

Lihtenstain

Nauru, otok v zahodnem delu Oceanije, je odkrila 1798 Britanija, 1888 ga je anektirala Nemčija, 1914 zasedla Avstralija, da bi dobil svoje prve znamke leta 1916 kar s pretiskom rednih britanskih znamk.

Nauru

Po koncu prve svetovne vojne se je politični zemljevid Evrope močno spremenil, zato začnejo v letih med 1918 in 1920 svoje prve znamke izdajati do tedaj neznane dežele, ki so se osvobodile nadvlade ali osamosvojile predvsem vezanosti na kronske države. Takoj so začele urejati tudi poštni promet, včasih kar na hitro s potiskanimi papirčki in šele kasneje na njih slikovno zajele vsebino, ki je budila narodno zavest ali jih predstavila v tujini. Naj omenimo vsaj nekatere kot so: Armenija, Gruzija in Ukrajina, ki so žal kmalu postale del novo nastale Sovjetske Zveze in Litva, Latvija ter Estonija, ki so v samostojnosti zdržale do začetka druge svetovne vojne. Po razpadu vzhodnega bloka (po 1989) so zopet samostojne in izdajajo svoje znamke.

Armenija Gruzija Ukrajina Litva Latvija Estonija

Leta 1918 na slovenskem ozemlju izidejo znamke, tiskane v Ljubljani in na Dunaju, tako imenovani "Verigarji", ki nosijo oznako izdajatelja "Država SHS" (Država Srbov, Hrvatov in Slovencev), vendar se pretežno uporabljajo na ozemlju Slovenije. V istem obdobju tudi Bosna in Hercegovina izda svoje znamke kot provizorije - pretiske na doslej veljavnih avstrijskih izdajah za to območje. Isto stori tudi Hrvaška s tem, da so pretiski z napisom "Hrvatska - SHS" uporabljeni na madžarskih znamkah. Nekoliko kasneje Hrvaška izda popolnoma svoje znamke z napisom "Državna pošta - Hrvatska". Še dolgo potem, ko so 1921. leta izšle skupne znamke "Kraljestvo Srba, Hrvata i Slovenaca", ter prenehale veljati poleg zgoraj omenjenih izdaj tudi znamke kraljevin Srbije in Črne gore, je Hrvaška vztrajno zagovarjala pravico do svojih lastnih znamk, vendar ji ta ni bila priznana. To se ji je posrečilo prvič leta 1941 kot "Nezavisna država Hrvatska" in drugič po razpadu Nove Jugoslavije 1991.

Država Srboc, Hrvatov in Slovencev

Država Srboc, Hrvatov in Slovencev Bosna in Hercegovina

Leta 1918 sta dobili svoje znamke tudi Poljska in Češkoslovenska. Ko je Nemčija 1939. leta priključila Češko in Moravsko, je s tem omogočila Slovaški prve znamke, ki so izhajale pod imenom "Slovensko" vse do leta 1945. Ni se čuditi, da Slovenijo zamenjujejo s Slovaško, saj kot je iz tega očitno Slovaki sebe imenujejo Slovenci, mi pa smo za njih Slovinci. Po drugi svetovni vojni zopet izhajajo znamke Češkoslovenske kot ljudske republike in po letu 1990 kot federacije Češke in Slovaške, ki pa se 1993 mirno razdruži, pri čemer znova dobimo Češke in Slovenske (Slovaške) znamke.

Češkoslovaška

Slovaška

Mnoge poštne uprave so izdajale posebne znamke za prenos poštnih pošiljk z različnimi transportnimi sredstvi. Tako je prvi imel znamke ladijski poštni promet ter malo kasneje tudi železniški in cestni. Letalski poštni promet se je razvil kasneje, je pa bil toliko bolj atraktiven, zato so vsako stopnjo napredka zaznamovali na znamkah. Leta 1919 je bila na provizoričnih znamkah New Foundlanda zaznamovana prva poštna letalska povezava preko Atlantika. Leta 1933 pa so na znamki Haitija zabeležili odprtje neposredne letalske linije New York - Port au Prince in jo 1960. reproducirali na znamko letalske serije. Mnoge dežele še vedno ločujejo izdaje za letalski poštni promet.

letalske znamke

Irska je svojo dominjonsko upravo zamenjala za neodvisnost leta 1922 in izdala svoje prve znamke. Na eni izmed njih je tudi zemljevid otoka Irske, na katerem pa ni označena meja Severne Irske, čeprav ta del otoka še danes pripada Združenemu kraljestvu Velike Britanije. Sicer pa so tudi v času med obema svetovnima vojnama drugje po svetu vznikale nove poštne uprave, pač glede na spreminjanje stopnje odvisnosti oziroma neodvisnosti posameznega območja. Pozitivno spremembo za svoje območje so nekatere želele kar izsiliti. Tako je 1922. leta Barbuda, ki je bila takrat del angleške kolonije Antigue, izdala svojo znamko s pretiskanjem znamk Leewardskih otokov in kasneje svojo upornost še ponovila v letih 1968, 1971 in 1973. Istega leta je provizorno pretiskal znamke kolonije Sv. Helene tudi otok Ascension, ki je sicer bil le njen del. Leta 1938 pa je enako poskusil tudi del danskega kraljestva - Grönland, ki je že imel v uporabi svoje portopaketne znamke, a je želel brez dovoljenja imeti tudi redne znamke. Svojo izdajo je zaščitil s tem, da je na znamkah upodobil danskega kralja Christiana X. in belega medveda. Največji otok na svetu, je s to potezo izsilil, da je od leta 1953 dalje uradno izdajal znamke v okviru regionalnih izdaj znotraj danskega kraljestva, kar je izkoristilo tudi otočje Föröer (Fererski o.), ki izdaja pod enakimi pogoji znamke od leta 1975.

Grinladija Barbuda

Ferski otoki

Otok Pitcairn pa je za svoje potrebe uporabljal znamke Nove Zelandije in dosegel status kolonije leta 1940. Takrat je izdal svoje prve znamke. Na eni izmed njih je prikazano Sveto pismo, ohranjeno z ladje H.M.S. Bounty s katero so uporniki pristali na otoku in se morali tu po kazni za stalno naseliti. Predvsem starejši bralci se bodo še spomnili filma "Upor na ladji Bounty", ki je prikazal nemogoče življenjske razmere takratnih ladijskih posadk, zaradi česar je pogosto prihajalo do takih uporov.

Piktarinski otoki

V drugi svetovni vojni se je z osvajanjem in izgubljanjem ozemelj, velja za vsako udeleženko posebej, sproti reševalo poštne usluge tako, da se je največkrat uporabljalo provizorije - pretiske natisnjene na obstoječe, se pravi zasežene znamke. Le v redkih primerih je bilo dovolj časa tudi za tiskanje novih. Za lep primer nam lahko služi tudi uporaba znamk na slovenskem ozemlju. Takoj po zasedbi 1941. leta se na nemškem in madžarskem zasedbenem ozemlju uporabljajo neposredno te znamke, na italijanskem zasedbenem ozemlju pa italijanske znamke na Primorskem, dočim se je za ljubljansko pokrajino uporabijo zatečene znamke Jugoslavije z likom kralja Petra II., pretiskane z italijanskimi napisi. Po kapitulaciji Italije je južno in zahodno območje Slovenije prevzela Nemčija in z nemškimi napisi pretiskala italijanske znamke. Nekoliko kasneje je območje "Ljubljanska pokrajina" dobilo svoje znamke, ki pa jih je po osvoboditvi oblast pretiskala s "Slovenija". Na območju Štajerske se je z enakim imenom pretiskalo redne nemške znamke s podobo Hitlerja, za Prekmurje pa so bile pretiskane zatečene znamke iz redne serije Madžarske. Slovenija kot ime izdajatelja znamk se je takrat pojavilo prvič.

Kralj peter Italija kapitulacija Ljubljanska pokrajina


NAZAJ        DOMOV        NAPREJ