Filatelija Banner


KAJ MORAMO VEDETI O ZBIRANJU ZNAMK IN FILATELIJI



Kako so znamke osvajale svet
I. del

OD PRVE ZNAMKE DO USTANOVITVE POŠTNE ZVEZE - UPU 1874

Prvi lepljivi poštni znamki sta izšli v Veliki Britaniji in bili poimenovani Penny Black (črni peni) za lažje pismo in Twopence Blue (tudi modri peni) za malo težje pismo. S težo je frankirna vrednost nadalje naraščala. Znamki sta stopili v veljavo 6. prva in 8. maja 1840. leta druga. S tem je bil tudi ukinjen dotedanji sistem prejemnikovega plačevanja poštnine. Naklada črnega penija je presegla 63 milijonov izvodov, zato se jih je sorazmerno veliko ohranilo. K temu so dodatno prispevali uporabniki, saj so prav hitro ugotovili, da bo to zanimiv hobi in začeli znamke shranjevati. Že dobrih dvajset let po izidu prve znamke so organizirali v Londonu prvi klub zbiralcev znamk.

Velika Britanija Črni Peni

Britanski sistem so prvi povzeli v švicarskem kantonu Zurich, ki je 1843 leta izdal znamki za 4 in 6 grošev in so veljale samo znotraj kantona. Še isto leto je sledila izdaja Genove, dve leti kasneje pa tudi Basla.

Švica Zurich


V avgustu leta 1843 je sledila tudi Brazilija z vrednostmi 30, 60 ter 90 reisov za znamko. Zaradi posebno zanimivega oblikovanja so jim nadeli ime "volovske oči".

Brazilija

Prva izdaja na ozemlju Združenih držav Amerike je izšla julija 1845 v državi New York. Na znamki je bil vgraviran portret predsednika Georga Washingtona, kakršen je bil upodobljen že na bankovcu. Prvotno je znamka veljala le za državo New York, kasneje pa poskusno tudi v drugih večjih vzhodnih mestih. Leta 1847 je vlada ZDA izdala znamki za 5 in 10 centov s portretoma B. Franklina in G. Washingtona za splošno uporabo. To sta edini znamki, ki v ZDA danes nista več veljavni za frankiranje poštnih pošiljk, torej lahko v ZDA veljavno na pismo nalepimo katerekoli poštno znamko izdano po letu 1851, ko so v ZDA začeli redno izdajati znamke veljavne za vso državo.

ZDA Združene države Amerike

Prva kolonija Velike Britanije, ki je začela uporabljati lepljivo znamko, je bil leta 1847 otok Trinidad. Izdal jo je David Brice, lastnik ladje S.S. Lady Mc Cleod, ki je plula ob obali od Port of Spain do San Fernanda. Na gornji polovici znamke je gravirana slika ladje in je tako prva slikovna znamka. Znamka je veljala samo za prevoz pošte s to ladjo. Lahko štejemo, da je to prva znamka za ladijsko pošto. Naslednji v letu 1847 je bil majhen otok Mauritius v Indijskem oceanu. Izdani sta bili dve znamki, na katerih naj bi na levi strani pisalo "poštnina plačana", tiskar pa je storil napako in zapisal "post office", to je "poštni urad", zato sta ti znamki dobili psevdonim "poštni znamki". Teh znamk je ohranjenih le še kakih 40 kosov (izvodov).

Trinidad  Mauritius

Leta 1849 je znamke izdala Francija z likom boginje Ceres, ki se je pojavljala še v nekaterih naslednjih izdajah. Za Francijo je Belgija na prve znamke gravirala kralja Leopolda I in na njih ni navedla oznako države. Takoj za njima je pohitela z izidom neodvisna nemška kneževina Bavarska z motivom številk, ki so predstavljale nominalno vrednost. Znamke za 1, 3 in 6 krajcarjev so bile kvadratne, kar se je zgodilo prvič, saj so bile vse dotedanje izdaje pravokotne oblike.

Francija  Nemčija Bavarska

Izdaje v letu 1850 pričenja Španija s portretom kraljice Isabelle II. na znamkah, katerih reprodukcije je izdala ob svetovnem dnevu poštne znamke leta 1968. Nato sledi Avstrija z gravuro grba v petih nominalnih vrednostih izraženo v krajcarjih za avstrijske pokrajine in v centih za Lombardijo in Benečijo. Znamke so bile do leta 1854 tiskane na ročnem papirju z vodnim znakom, od tu dalje pa na strojnem papirju brez vodnega znaka. Zelo so priljubljene za zbiranje, saj se z malo truda da ugotoviti na katerem mestu in v kateri tiskarski poli se je nahajala posamezna znamka.

Španija  Avstrija Lombardija Benečije

Naslednje so leta 1850 nekatere nemške dežele: Kneževina Saška z valuto v pfenigih, je izdala prvo znamko s sličnim motivom kot Bavarska, torej prevladujočo številko frankaturne vrednosti znamke. Kraljestvo Prusija na znamki upodobi kralja Fredericha Wilhelma IV in vrednost frankature je v srebrnih groših, oznaka kraljevine pa je izpuščena. Schleswig - Holstein izide v dveh vrednostih, ki imata vtisnjen brezbarvni grb v globoki gravuri. Valuta na znamkah je v šilingih, ime kneževine pa je zaradi dolžine napisa označeno s kratico S v zgornjem levem in H v zgornjem desnem kotu. Naslednje leto sledita Baden in Württenberg, kasneje pa še ostali.

Saška nemške dežele

Leta 1850 je New South Wales (Novi južni Wales - del Avstralije) upodobil na znamki obrise mestnega predela Sidneya, kar je bilo za tiste čase nekaj izjemnega in te znamke so dobile ime "Sidney Wiews" (razgled). Istega leta je izšla tudi prva znamka pokrajine Victoria (Avstralija). Western Australia je leta 1854 upodobila na prvih znamkah črnega laboda, ki je bil ob takratnem enobarvnem tisku zares črn samo na najnižji vrednosti (1 d), kajti višje vrednosti so bile v drugih barvah . Pri tej seriji so na znamki najvišje vrednosti prvič uporabili ležečo ovalno obliko.

Avstralija Novi južni Vels  Avstralija

Leta 1851 je Nova Škotska kot prva uporabila motive za znamko iz rastlinskega sveta, Newfoundland pa je bil štiri leta kasneje drugi in poznalo se je, da se je med tem tehnika že izboljšala.

Nova Škotska  Nova Funlandija

Na italijanskem ozemlju je bilo več kneževin, ki so vsaka za sebe izdale znamke. Tako so prve izšle leta 1851 za Toscano in za Sardinijo, 1852 so znamke izdale Parma, Modena in tako imenovana Cerkvena država. 1858 sledi Neapel in 1859 Sicilia in Romagna. Prve skupne znamke Kraljevine Italije pa so izšle 1862. Leta.

Italija

Od tu dalje se izdaje z raznih območij zelo hitro sledijo zato naj omenim samo najbolj zanimive posebneže.



Leta 1851 se je Kanada lahko pohvalila z do tedaj najkvalitetnejše tiskano znamko portreta kraljice Viktorije. Še bolj izpopolniti portret so si želeli tudi drugi, saj je bila za britanske pojme to edina pravoverna tema. Tako so nastali lepi portreti tudi leta 1855 pod imenom Van Diemens Land (Tasmanija), New Zealand in South Australia ter 1860. leta tudi na znamkah za Queensland. Leta 1857 se je posebej potrudil tudi Ceylon, ki je sicer povprečen portret obkrožil z do tedaj še ne videnim lepim ornamentnim okvirjem.

Kanada

 Cejlon

Leta 1852 izidejo znamke Nizozemske s podobo kralja Williama III. in napisom POST ZEGEL, a oznako države so izpustili.

Nizozemska

Leta 1853 je prve znamke izdaj Chile in namesto običajno uporabljenega portreta kronane glave, ker tega pač ni imel, upodobil Krištofa Kolumba, ki je potem kar šestdeset let gospodoval na rednih izdajah te dežele.

Chile

Istega leta je Cape of Good Hope (Rt dobre nade) izdal svoje prve znamke , ki so bile tudi sicer prve v trikotni obliki, kar je bila zanimiva novost. Pomen nove oblike so obrazložili z možnostjo hitrejšega ločevanja domačih pošiljk od drugih.

rt dobre nade

Omeniti velja tudi prvo izdajo Indije iz leta 1854, ki je bila prva dvobarvna znamka na svetu. Sama slika je osmerokotna z precejšnjim prostorom okoli nje in označenimi linijami za rezanje. Kljub temu so mnogi znamke rezali po robu slike misleč, da je tako pravilno. S tem so dobili namesto kvadratne osmerokotno obliko, ki je skoraj brez vsake vrednosti.

Indija

Leta 1856 je Britanska Guiana izdala svojo že tretjo znamko, ki je v novejši dobi zaslovela po tem, da je ohranjen samo en primerek. Ta se redko pojavi na dražbah, a kadar se, doseže izredno visoko ceno.

Britanska Gvajana

Vse te zgodnje izdaje znamk imajo skupno lastnost, da so bile tiskane na isti način, ki je zbiralcem poznan kot linijsko graviranje (Line Engraving), tiskarjem pa kot neposredni odtis klišeja (Direck Plate Process). Za ta način je bila potrebna visoka individualna veščina graviranja in ročnega tiskanja. Kljub temu pa so nastale tako pri graviranju kot pri tiskanju različice, ki so še danes predmet proučevanj, če le ni zaradi malo ohranjenih primerkov to onemogočeno. Razlike v posamezni nakladi odstopajo tudi v vseh tehničnih elementih kot so barva, papir in zobčanja. Izbrana tehnologija naj bi s svojo zahtevnostjo preprečevala ponarejanje, a se je izkazalo, da ni bila v celoti uspešna.



1860. leta so znamko za 5 centov New Brunswicka po izidu hitro umaknili iz prometa, ker se je na njen dal ovekovečiti general Charles Connell, zaradi česar je moral tudi odstopiti s položaja. Znamko so nadomestili z novo, na kateri je, kot je to običaj zahteval, bil portret kraljice Viktorie.

Novi Brunsvik

Leta 1861 je Grčija izdala svoje prve znamke, ki jih je tiskala v Franciji. Od tu tudi sličnost s prvimi francoskimi znamkami le, da je namesto boginje Ceres, v tem primeru nastopil bog Hermes.

Grčija

Kolonjalni otok Nevis je 1861. leta izdal svojo prvo znamko na kateri je prikazal uporabljanje zdravilne vode, ki izvira na otoku. Leta 1903 se je Nevis pridružil St. Christopherju in skupaj sta osnovala kolonijo St. Kitts - Nevis, katera je zajemala tudi Anguillo.

Nevis

Leta 1866 so na britanskih Deviških otokih na prvih znamkah prikazali sveto Uršulo, kar je bilo skoraj grešno, saj bi morala biti namesto nje kraljica Viktorija.

Deviški otoki

Ob umikanju Turkov z Balkanskega polotoka so na tem prostoru nastajale nove države. Tako nastanejo prve izdaje znamk Srbije leta 1866, Črne gore 1874, Bolgarije ter Bosne in Hercegovine 1879, ki pa ni imela samostojnosti temveč je bila pod vojaško upravo Avstroogerske države. Morda je prav v tem vzrok, da prve znamke za Bosno in Hercegovino niso imele napisa.

Srbija Črna gora Bolgarija Bosna in Hercegovina

Leta 1867 je Salvador na znamki prikazal delujoči vulkan obkrožen z zvezdami, ki so po številu predstavljale politične teritorialne enote. Leta 1869 pa je Nicaragua izdala prve znamke s prikazom vulkanske pokrajine svoje države. Obe izdaji sta bili za tiste čase prijetno presenečenje.

Salvador    Nikaragva

Leta 1869 so bile izdane tudi prve znamke Sarawaka. Na njih je portret takrat vladajočega gospoda Jamesa Brooka. Namesto dolgega zapisa izdajatelja znamk so v kotih uporabili kratice J (ames) B (rooke) R (ajah of = gospodar) S (arawak).

Sarawak

Japonsko cesarstvo je svoje prve znamke izdalo leta1871, kar je sorazmerno kasno glede na njihovo tedanjo razvitost. Še sedem let kasneje pa se je za to novost odločilo cesarstvo Kitajske.

Japonska

Kitajska

Vse dotedanje izdaje so služile le poštnemu prometu znotraj držav izdajateljic. Težave so nastajale, ko naj bi pisma potovala tudi preko meja v druge dežele. Še posebno je bilo težko pisma prenesti v prekomorske posesti. Države, ki so imele več medsebojnih prijateljskih stikov so se dogovorno sporazumele in tako rešile nastale zaplete. Včasih se je k dogovoru priključilo celo več dežel hkrati. Tako je nastala ideja o sporazumu za povezavo vseh izdajateljic znamk v svetovnem merilu, ki bi za vedno odpravil težave. Leta 1874 se je rodila Svetovna Poštna Zveza - UPU, ki je pomagala poenotiti poštni promet med podpisnicami pristopne izjave. Od tu dalje je pisna komunikacija pridobila na množičnosti. Danes je UPU specializirana agencija pri Združenih Narodih.

Iran Angvila, Burundi


NAZAJ        DOMOV        NAPREJ