Mnogi zbiralci najdejo zanimivosti tudi na običajnih poštnih pošiljkah. Zanima jih vse: od žiga, raznih drugih odtisov, dotiskov in pretiskov, nalepnic, pa do ugotavljanja iztrošenosti žigosnih naprav. Vse kar je v zvezi s pošto in obdelavo pošiljk je lahko filatelistični material, treba ga je le najti, primerno obdelati in ustrezno interpretirati.

Avstrija: razglednica iz leta 1899 ima enokrožni odhodni žig, kakršnega so v tistem času pričeli uvajati.
Žig prihoda v Gradec pa je črtasti žig, ki je bil takrat že v opuščanju.

Avstrija: dvokrožni žig z mostom in slovenskim imenom Velikovec, je odtisnjen čez silhueto znamke.
Razglednico je poslal vojak na služenju iz Topniškega poveljstav 2. bataljona (žig desno zgoraj).

Jugoslavija: že zgodaj so se uveljavili avtomatski poštni žigi, z valovitimi črtami, posnetkom ročnega žiga in
pogosto dodanim informativnim ali reklamnim tekstom.

Slovenija: nekateri zbirajo žige vseh pošt po poštnih številkah. Ko smo v Sloveniji skrajšali poštno številko za šestico (68000), so pričeli zbirko znova (8000 Novo mesto). Pri tem ugotavljajo spremembe, obrabe in zamenjave žigov.

Jugoslavija: nekateri zbiralci imajo radi čim manj pokrite znamke z žigom, drugi pa želijo,
da je cel žig (ročni) odtisnjen na znamki in tudi lepo berljiv.

Italija: k zbiranju sodijo tudi, včasih so še bolj zanimivi, dodani žigi. Na primerku sta nepoštna žiga
koncentracijskega taborišča v Iserni, ter žig o opravljeni cenzuri.

SSSR: filatelistično se zbira tudi poštno dodane žige, kot sta na prikazani celini. Zanimive pa so tudi nalepke za avionsko pošto, priporočeno ali nujno pošiljko, doplačilo, itd.

Slovenija: na razglednici iz Egipta niso bile z žigom uničene znamke. To je naknadno storila Pošta Slovenije z žigom "naknadno razvrednoteno" in znakom pošte - rog. Za zbiralce bi bilo še bolj zanimivo, če bi žig vseboval tudi datum dejanja in poštno številko.

Švica: pojav odtisa poštnih strojev (rdeči) je prinesel novo področje zbiranja. Ročni žig poleg je bil potreben samo v začetnem obdobju. Tak stroj se je lahko nahajal tudi pri pravni osebi z večjo količino dnevnih pošiljk.

Avstrija: odtis poštnega stroja sestavljen iz treh delov: frankature z upisom poštne uprave, emitacija žiga s krajem in datumom, ter splošno informacijo o podjetju. Tak odtis je običajno odtisnjen direktno na ovitek, v tem primeru, pa je odtisnjen na samolepilno etiketo.

Slovenija: zbirajo se tudi nalepke poštnih strojev, ki nadomeščajo znamko in poštni žig. Mnogi pa tudi zbirajo različne dotiske na ovitke, kar pa ni poštni material.

Jugoslavija: za filateliste so zanimiva tudi obdobja inflacije, kjer pošta najde različne pristope za porabo zaloge razvrednotenih znamk, kot tudi prostora na ovitku.